Cerkev sv. Jožefa
Cerkev sv. Jožefa je bila zgrajena v letih 1912-13 in 1921-22,
v novoromanskem slogu, po načrtih benediktinskega arhitekta Anzelma Wernerja.
Na začetku prve svetovne vojne jo je uporabljala vojska, od leta 1915 pa
je bilo v njej živilsko skladišče za Ljubljano. Leta 1921 je bila cerkev
vrnjena jezuitom. Tedaj je pri opremljanju cerkve sodeloval tudi arhitekt
Plečnik. Glavni oltar je bil postavljen šele leta 1941. Leta 1946 je bila
cerkev zaplenjena. S slovensko pomladjo so za cerkev prišli tudi vedrejši
časi, tako da je bila obnovljena njena zunanjost.
Kot zanimivost: cerkev sv. Jožefa je najdaljša
cerkev ljubljanske škofije (68,5 m).
V višini zvonika jo prekaša samo zvonik Šentjakobske
cerkve.
|
|