|
Kamnik je mesto v severnem območju Orednjeslovenske regije. Mesto ima 13.700 prebivalcev in je središče istoimenske občine Kamnik s 30.000 prebivalci (2022). Mesto se razprostrira vzdolž reke Kamniške Bistrice, ki izvira izpoda Kamniško-Savinjskih Alp. Kamnik ima poleg starega mestnega jedra več urbanih območij: Bakovnik, Duplica, Fužine, Jeranovo, Novi trg, Perovo, Šutna, Zaprice in Žale. Njegove kulturne in zgodovinske znamenitosti ter staro mestno jedro mu dajejo prijetno domačnost. Kot mesto je bil omenjen že leta 1229. Za tedanje razmere je bil svetovljanski, saj so v njem gostovale in prebivale znane plemiške družine.
Kraj Kamnik, omenjen leta 1061, je konec 12. stoletja postal trg in leta 1229 mesto. Na zgodovino mesta nas spominjajo razvaline Starega gradu (Zgornjega gradu) in Malega gradu, staro mestno jedro z ozkimi ulicami, ter še mnogo zanimivih podrobnosti. Zanimiva je legenda o začarani grofični Veroniki, na pol deklici in napol kači. Varovala naj bi skrit zaklad v okolici Malega gradu. V Kamniku so bavarski grofje Andeški kovali denar. V 13. stoletju so mesto obzidali in postavili več stolpov. Nekaj časa je bil Kamnik glavno mesto dežele Kranjske, pozneje pa poleg Ljubljane najvplivnejše deželno mesto. Imel je razvito kovaško in nožarsko obrt ter valjalnico sukna. Od 14. stoletja je bil Kamnik sedež deželnega sodišča. Kot srednjeveško trgovsko središče je začel propadati v 17. stol., ko se je prometna pot po Tuhinjski dolini, ki je bila pomembna srednjeveška povezava med Trstom in Dunajem preusmerila preko prelaze Trojane. V času francoske okupacije in Ilirskih provinc je oživela obrt, v drugi polovici 19. stol. se je začela razvijati industrija. Leta 1853 je bila ustanovljena smodnišnica, 1857 je začela delati cementarna v Mekinjah in leta 1896 tovarna kovinskih izdelkov Špalek. Po izgradnji železniške proge Ljubljana-Kamnik leta 1891 se je mesto uveljavilo kot klimatsko zdravilišče po Kneippovem načinu zdravljenja. Kamnik je tudi danes turistično zanimivo mesto. Poleg zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, je izvrstno izhodišče za izlete in gorništvo po okolišnjih Kamniških Alpah.
Med 1. in 2. svetovno vojno se je močno razvila zlasti industrija. Nastale so industrijske tovarne za predelavo lesa. Najbolj znana je bila pohištvena tovarna Stol, razvila se je smodnišnica, na novo so začele delati tovarne kovinskih izdelkov Titan, Usnjarna Kamnik, tovarna gorčice in konzerv Eta ter tekstilna tovarna Svilanit. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 in izgubi notranjega jugoslovansekega trga je industrijska proizvodnja zelo stagnirala in več idustrijskih obratov je propadlo.
Konec 19. stoletja je staro mesto postalo pomembno kot kraj, kamor od vsepovsod prihajajo ljubitelji narave in gorništva. Obiskovalci ga poznajo kot izhodišče za izlete. Marsikdo se ob Kamniški Bistrici po ledeniško preoblikovani dolini poda proti njenemu izviru v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Ob reki vodi Koželjeva pot, ki vodi tudi mimo znamenite soteske Predaselj. Dolina Kamniške Bistrica je priljubljena za nprostočasne rekreacijske dejavnosti na propstem in privablja številne obiskovalce. Na južnem območjku občine, blizu levega brega reke Kamniše Bistrice je znani Arboretum Volčji Potok.
Zaradi bližine glavnemu mestu in dobre prometne povezave je Kamnik postal zanimiv za priseljevanje čemur pričajo močne dnevne migracije. |
|
virtualna ekskurzija
