Mali grad v Kamniku je skalna vzpetina, ki se dviga nad starim mestnim jedrom in že stoletja predstavlja simbol mesta. Njegova geografska lega na apnenčasti skali mu je omogočala strateški nadzor nad prometnimi potmi skozi Tuhinjsko dolino, ki so povezovale Štajersko, Gorenjsko in Primorsko. Prav zaradi naravne višine je bil grad hkrati obrambna utrdba in kultno središče, kar je značilno za številna zgodnjesrednjeveška naselja. Geološka podlaga iz apnenca je bila dovolj trdna, da je omogočila gradnjo stolpa in obzidja ter prestala stoletja erozije in človeških posegov.
Prvotno se je grad imenoval Stein, kar se je ohranilo v napisu na novcih, ki so jih v začetku 13. stoletja kovali v kamniški kovnici (Civitas Stein). To ime je odražalo tako naravno skalno podlago kot tudi simbolno povezavo mesta z gradom. Prva pisna omemba Malega gradu sega v leto 1202, ko je meranski vojvoda Berthold zastavil oba kamniška gradova – Mali in Stari grad. To dokazuje, da je bil grad zgrajen že v 12. stoletju, verjetno pod oblastjo grofov Andeških.
V začetku 13. stoletja je Mali grad pridobil gospodarski pomen z delovanjem kovnice denarja, kasneje pa je prešel v last Ortenburžanov in nato rodbine Gallenberg. V poznem srednjem veku je grad postopoma izgubljal vojaško funkcijo in ostal predvsem kot simbol mestne identitete. V 17. in 18. stoletju je dokončno propadel, ohranjeni pa so ostali kapela in razvaline stolpa.
Najpomembnejši ohranjeni del Malega gradu je romanska kapela sv. Marjete oziroma sv. Eligija, ki velja za enega najpomembnejših romanskih spomenikov v Sloveniji. Kapela je dvonadstropna: spodnja kapela je posvečena sv. Marjeti in vsebuje kripto, zgornja pa Žalostni Materi Božji. V 15. stoletju je dobila gotski obok, ki ga je izdelala kamniška kamnoseška delavnica, vanj pa so bili vključeni figuralni sklepniki s podobami svetnikov in Marije z Jezusom. Ohranjeni so romanski portali, okna in gotski detajli, ki pričajo o visoki umetniški vrednosti.
Od nekdanjega gradu so danes vidne razvaline stolpa in del obzidja, kapela pa je bila večkrat obnovljena. V 20. stoletju so prenovili streho zvonika in rekonstruirali gotski obok zgornje kapele, vanj pa ponovno vključili izvirne sklepnike. Obnova je omogočila, da kapela danes služi kot kulturni prostor, kjer se odvijajo razstave in prireditve. Ob njej je urejena stalna razstava o zgodovini Malega gradu in legendarni Veroniki.
Mali grad v Kamniku – prvotno imenovan Stein je zgodovinski simbol mesta Kamnik , ki združuje geološko posebnost, strateško lego, bogato zgodovino lastništev in arhitekturni biser romanske ter gotske umetnosti. Čeprav je utrdba propadla, kapela s svojo kripto, gotskim obokom in obnovljenimi detajli ostaja živ kulturni spomenik, ki povezuje preteklost in sedanjost ter ohranja identiteto Kamnika.
Sagadin, Milan. Kamnik in njegova zgodovina. Kamnik: Občina Kamnik, več izdaj. → Podrobna analiza arheoloških raziskav Malega gradu.
Kos, Milko. Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: SAZU, 1972. → Klasična monografija o gradovih, z omembo Malega gradu kot zgodnjega fevdalnega središča.
Höfler, Janez. Srednjeveški Kamnik. Ljubljana: ZRC SAZU, 1995. → Kritična obravnava Kamnika kot mestne skupnosti, vključno z vlogo Malega gradu.
Stopar, Ivan. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Ljubljana: DZS, 1980. → Arhitekturni opis kapelice sv. Eligija in ruševin stolpa.
| Obdobje / slog | Značilnosti | Vloga gradu | Današnja dediščina |
|---|---|---|---|
| Srednjeveška utrdba (13. stol.) |
|
|
Ohranjeni temelji in zgodovinski pomen kot mejna utrdba |
| Baročna graščina (17. stol.) |
|
|
Današnja podoba gradu temelji na baročnem obdobju |
| Jožefinske reforme (18. stol.) |
|
|
Ohranjeni zapisi o gospodarski vlogi |
| 19.–20. stol. |
|
|
Grad je propadal, a ohranil status kulturne dediščine |
| Sodobna obnova (21. stol.) |
|
|
Današnja baročna podoba, simbol kulturne identitete Dravske doline |
| Obdobje / slog | Značilnosti | Vloga gradu | Današnja dediščina |
|---|---|---|---|
| Srednjeveška utrdba (13. stol.) |
|
|
Ohranjeni temelji in zgodovinski pomen kot mejna utrdba |
| Baročna graščina (17. stol.) |
|
|
Današnja podoba gradu temelji na baročnem obdobju |
| Jožefinske reforme (18. stol.) |
|
|
Ohranjeni zapisi o gospodarski vlogi |
| 19.–20. stol. |
|
|
Grad je propadal, a ohranil status kulturne dediščine |
| Sodobna obnova (21. stol.) |
|
|
Današnja baročna podoba, simbol kulturne identitete Dravske doline |