Veliki in Mali Predoselj sta slikoviti koriti reke Kamniške Bistrice, izoblikovani v ozko, globoko tesen, ki leži le približno kilometer od izvira reke. Gre za eno najbolj prepoznavnih naravnih znamenitosti spodnjega dela doline Kamniške Bistrice, kjer se reka na kratkem odseku prebije skozi trdno apnenčasto podlago in ustvari izrazite geomorfološke oblike.

Nastanek in geomorfologija

Korita sta nastala z erozijsko močjo reke, ki je skozi tisočletja poglabljala strugo v apnenec in dolomit. Nastala je ozka, več metrov globoka soteska, v kateri voda oblikuje tolmune, manjše slapove, gladko izprane stene in značilne erozijske kotanje.

  • Veliki Predoselj je širši in globlji del korit, kjer je reka izdolbla izrazito tesen prehod.

  • Mali Predoselj je ožji in bolj stisnjen, z bolj izrazitimi skalnimi pregradami.

Nad obema koritoma sta zagozdeni dve veliki podorni skali, ki delujeta kot naravna mostova. Nastali sta zaradi podora, pri katerem sta se skali ujeli med stene korit in tam obstali.

Zgodovinski vidik

V začetku 20. stoletja je bil Predoselj znan predvsem kot slap v Kamniški Bistrici. Slap ni padal preko skalne stopnje, temveč preko akumuliranega proda, ki se je nabral za zagozdenimi hlodi in vejami. Ta naravna pregrada je ustvarila dvignjeno strugo in posledično slap.

Leta 1953 je po več kot 60 letih narasla reka odnesla ves nanešeni material, zaradi česar je slap izginil, korita pa so dobila današnjo podobo. Dogodek je pomemben primer, kako hitro lahko reka preoblikuje svoj tok in relief.

Dostop in doživetje korit

Do Velikega Predoslja vodi urejena pot, ki se spusti po leseni brvi do dna korit. Ta del omogoča varen in neposreden pogled v notranjost soteske, kjer je mogoče opazovati:

  • hitrost in moč rečnega toka,

  • gladko izprane stene,

  • tolmune z značilno zelenomodro barvo,

  • naravna mostova nad koriti.

Mali Predoselj je nekoliko manj dostopen, vendar je viden z bližnjih poti in razglednih točk ob reki.

Naravna vrednota

Veliki in Mali Predoselj sta del zavarovanega območja Kamniške Bistrice, saj predstavljata pomemben primer:

  • rečne erozije,

  • geomorfoloških procesov,

  • naravnih podornih oblik,

  • ohranjenega vodnega ekosistema.

Zaradi bližine izvira je voda izjemno čista, hladna in bogata s kisikom, kar ustvarja življenjski prostor za številne vodne organizme.