Kranjska reber (1435)

virtualna ekskurzija 360°

Kranjska reber (1.435 m, IV.b.) je del gorskega grebena od prelaza Črnivec (902 m n.v.) in Plešivca (1.329 m n.v.) na jugo-zahodu in naprej proti severo-vzhodu do Lepenatke (1.425 m n.v.) in Velikega Rogatca (1.557 m n.v.).

Območje Kranjske rebri in sosednje Kašne planine je pašna planina. Z razglednega vrha je panorama na Kamniško-Savinjske Alpe, območje Gornjega grada, Kamniško-Bistriško polje in Ljubljanske kotline.

Značilnost vrha in okolice Kranjske rebri so izpostavljeni skalni monoliti zelenega skrilavca. Kranjska reber sestoji večidel iz metavulkanskih kamenin, ki dosežejo debelino več sto metrov. Nastajale so v srednjetriadnem geosinklinalnem območju Alp. V alpidski orogenezi so prišle v večje globine. Zaradi spremenjenih P-T pogojev so se vulkanske kamenine ustrezno šibko metamorfozirale. Danes predstavlja Kranjska reber samostojen kamninski blok. Metamorfne kamenine Kranjske rebri predstavljajo začetni del faciesa zelenega skrilavca, to je muskovitno-kloritni subfacies.

Zaradi nepropustne podlage voda ne odteka vertikalno kot na kraškem območju. Posledica je močvirnata podlaga na izravnavah pod vrhom Kranjske rebri.

literatura:

Hinterlechner-Ravnik, Ana (1978). Zeleni skrilavci Kranjske rebri. Geologija, letnik 21, številka 4.