MojaSlovenija.si

English SLOVENIJA KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

 

Boštjan Burger

Kamniško-Savinjske Alpe

Dleskovška planota

<h3>virtualna ekskurzija 360°</h3> :: Virtual excursion

virtualna ekskurzija 360°

 

Burger Landmarks

Dleskovška planota (staro ljudsko ime 'Veža') je viskogorska kraška planota v vzhodno-osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Območje Dleskovške planote se razprostira na površini 25 km2 od nadmorskih višin približno 1500 m z večimi kopastimi vrhovi (Vršiči (1980 m n.v.), Dleskovec (1965 m n.v.), Tolsti vrh (1986 m n.v.), Deska (1970 m n.v.)...) in „robnimi vrhovi“ Vežica (1965 m n.v.), Lučki Dedec (2023 m n.v.), Polšakove device (2028 m n.v.), Križevnik (1910 m n.v.) do najvišjega sedlastega vrha Veliki vrh – Velika Zelenica (2110-2114m n.v.). Tako višinsko razgibano območje je netipično za planoto. Novejše poimenovanje je po vrhu Dleskovec (1965 m n.v.), ki se nahaja v osrednjem delu planote.

Območje skupaj s pobočji obsega 45 km2. Pobočja planote segajo od doline Podvolovjek na južnem pobočju (586 m n.v.), po kateri teče levi pritok reke Savinje Lučnica do sotočja Brložnice in Lučke Bele, ki sta pritoka Lučnice. Proti severu od sotočja jo na zahodu omejuje 5,6 km dolga dolina Lučke Bele. Proti severo-zahodu planote se rob območja dvigne do Presedljaja (1613 m n.v.), severovzhodno do Vežice (1965 m n.v.) ter severovzhodno proti Lučkemu dedcu (2023 m n.v.) in proti gorskemu piedmotskemu polju Korošici. Območje planote se nato pod Malo Ojstrico (2017 m n.v.) obrne severno proti Molički planini in zijalko v bližini Kocbekovega zavetišča. V neposredni bližini proti Robanovemu kotu je skalna vzpetina Molička peč (1829 m n.v.), znana po kapelici sv. Cirila in Metoda. Šest kilometrov dolg severni rob planote v smeri severo-vzhod se s tisočmetrsko prepadno steno strmo spuča v Robanov kot. Najvišji vrh vzhodno od Moličke peči je Velika Zelenica (2114 m n.v.), ki mu v smeri severo-vzhod sledijo vrhovi Polšakovih devic. Najvišja vrhova Polšakovih devic sta visoka 2028 m (zahodni vrh) in 1879 m (vzhodni vrh). Prepadno steno na severo-vzhodu zaključuje gora Križevnik (1910 m n.v.). Skrajno severo-vzhodno se planota spusti proti sotočju hudourniške Bele, ki priteče iz Robanovega kota in reke Savinje (592 m n.v.). Vzhodni rob Dleskovške planote zaključi dolina reke Savinje, ki v Lučah dobi deseni pritok Lučnico, ki priteče iz doline Podvolovjek.

Značilnost Dleskovške planote so do zgornje gozdne meje macesnovi gozdovi in razgiban kraški svet s številnimi kontami, globokimi brezni (Zadnikovo brezno, Ledena devica, Brezno pod Moličko pečjo, Brezno sv. Vida), ki sestavljajo večje jamske sisteme.

Na Dleskovški planoti so planine (Vodole, Jezerca, Podvežak, Ravne, Molička...), ki predstavljajo tudi pomembno kulturno krajino tega območja.

Območje planote je z markiranimi in označenimi potmi zanimivo tako za pohodnike kot gornike saj omogoča lahke pristope do dvatisočakov in dostop do samega 'osrčja' Kamniško-Savinjskih Alp.

Deska (1970 m n.v.)

Dleskovec (1965 m n.v.)

Križevnik (1910 m n.v.)

Lastovec (1840 m n.v.)

Lučki dedec (2023 m n.v.)

Kapelica sv. Cirila in Metoda na Molički planini (1780 m n.v.)

Najvišji vrh Polšakovih devic

(2028 m n.v.)

Tolsti vrh (1986 m n.v.)

Veliki vrh (Veža) (2110 m n.v.)

Velika Zelenica (2114 m n.v.)

Vežica (1965 m n.v.)

Vršiči (1980 m n.v.)

Burger Landmarks / MojaSlovenija.si

Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024