Bašeljski vrh (1774 m)

Bašeljski vrh (1.744 m) je izrazit grebenski vrh v vzhodnem delu Storžiške skupine, umeščen med Bašeljskim prevalom (1.631 m) na zahodu in Mačenskim sedlom (1.622 m) na vzhodu. Leži na grebenu, ki se od Storžiča spušča proti Mačam, in predstavlja pomemben reliefni člen v prehodu iz visokega osrednjega dela skupine v nižje vzhodne grebene. Vrh je travnat, deloma skalnat, z razgledno lego nad južnimi pobočji in strmejšimi severnimi grapami.

Lega v okviru Storžiške skupine
Storžiška skupina (III.) obsega območje med Kriško goro in Tolstim vrhom na jugu ter Javorniškim prevalom na severu, z naravnimi mejami v dolinah Tržiške Bistrice in potoka Reka. Bašeljski vrh je eden izmed ključnih vrhov vzhodnega dela te skupine. Njegova lega med dvema sedloma ustvarja naravno razvodnico med pritoki Kokre na jugu in Tržiške Bistrice na severu. Greben, na katerem stoji, je logično nadaljevanje Storžiča proti vzhodu in predstavlja prehod iz izrazito visokogorskega v bolj zaobljen sredogorski svet.

Reliefne značilnosti
Vrh je oblikovan iz apnenca in dolomita, kar se odraža v kombinaciji travnatih površin, kratkih skalnih odsekov in razčlenjenih severnih pobočij. Južna stran je bolj položna, prekrita s planinskimi travniki, medtem ko severna stran pada strmeje v grape, ki se spuščajo proti Tržiški Bistrici. Sedlovni mesti na obeh straneh vrha sta pomembna prehoda v grebenski povezavi med Storžičem in vzhodnimi vrhovi nad Mačami.

Pokrajina in vegetacija
Zgornji del Bašeljskega vrha je porasel s subalpsko travnato vegetacijo, ki jo prekinjajo pasovi ruševja. Na nižjih legah se pojavljajo mešani gozdovi, ki se proti sedlom razredčijo. Travnati vršni del omogoča široke razglede na Gorenjsko ravnino, Kokrsko dolino, severna pobočja Storžiča ter grebene Tolstega vrha in Kriške gore. Zaradi razgibanega reliefa in prehodnega značaja območja je vrh pomembno življenjsko okolje za gamsje tropine in drugo visokogorsko favno.

Pomen v prostoru
Bašeljski vrh je izrazita orientacijska točka v vzhodnem delu Storžiške skupine. Povezuje osrednji Storžič z nižjimi vzhodnimi grebeni, hkrati pa predstavlja naravno mejo med dvema dolinskima sistemoma. Njegova lega med dvema sedloma omogoča logično grebensko povezavo in razkriva geomorfološko strukturo južnega obrobja Kamniško‑Savinjskih Alp.