Kilarneyjski narodni park v bližini mesta Killarney v grofiji Kerry je bil prvi narodni park na Irskem. Ustanovljen je bil leta 1932, ko je bilo posestvo Muckross podarjeno Irski svobodni državi. Od takrat je bil park močno razširjen in obsega več kot 102,89 km² raznovrstne ekologije, vključno s Killarneyjskimi jezeri, hrastovimi in tisinimi gozdovi svetovnega pomena ter okoliškimi gorskimi vrhovi. V parku živi edina čreda navadnega jelena na kopnem na Irskem, prav tako pa se tu nahajajo najobsežnejši ostanki nekdanjih gozdov. Park ima visoko ekološko vrednost zaradi kakovosti, pestrosti in razširjenosti številnih habitatov ter ogromnega števila vrst, od katerih so nekatere redke. Park je bil leta 1981 razglašen za Unescov biosferni rezervat. Je del posebnega zaščitenega območja v skladu s habitatno direktivo (92/43/EGS) Evropske unije o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Skozi park vodi tudi znana pohodniška pot Kerry Way.

Služba za narodne parke in divje živali je odgovorna za upravljanje in vzdrževanje parka. Ohranjanje narave je glavni cilj parka, ekosistemi v njihovem naravnem stanju pa so visoko cenjeni. Park je znan po svoji pokrajini, rekreacijskih in turističnih objektih.

Narodni park se nahaja v grofiji Kerry v jugozahodni Irski. Vključuje Killarneyjska jezera in hribe Mangerton, Torc, Shehy in Purple. Nadmorska višina parka sega od 22 do 842 metrov. V parku se nahaja pomembna geološka meja med devonskimi starimi rdečimi peščenjaki in karbonskimi apnenci. Osnovna geologija večine parka je peščenjak s plastmi apnenca, ki se pojavljajo na nizki vzhodni obali jezera Lough Leane. Lough Leane je največje Killarneyjsko jezero in ima več kot 30 otočkov.

Park ima oceansko podnebje, na katero močno vpliva Zalivski tok. Ima blage zime (februarsko povprečje 6 °C) in hladna poletja (15 °C julija). Povprečne dnevne temperature segajo od najnižjih 5,88 °C januarja do 15,28 °C julija. Padavine so znatne in pogoste skozi vse leto. Povprečna količina padavin je 1.263 milimetrov letno, pri čemer v 223 dneh na leto pade več kot 1 milimeter padavin. Povprečno število dni z zmrzaljo je 40.

Geološka meja parka, širok razpon nadmorske višine in podnebni vpliv Zalivskega toka zagotavljajo pestro ekologijo. Ekosistemi vključujejo barja, jezera, močvirja, gore, vodne poti, gozdna območja, parke in vrtove. Značilnosti parka so kamniti izdanki, pečine in čeri. Nad 200 metri na območju peščenjaka se nahajajo obsežna območja visokih barij in resave.

Narodni park je eden redkih krajev na Irskem, ki je bil od konca zadnje ledene dobe pred približno 10.000 leti neprekinjeno pokrit z gozdom. Arheološke najdbe so pokazale, da so ljudje na tem območju živeli že v bronasti dobi pred približno 4.000 leti. Arheologi so odkrili dokaze o rudarjenju bakra na Rossovem otoku v tem obdobju, kar kaže, da je bilo območje za ljudi v bronasti dobi zelo pomembno. Park ima številna arheološka najdišča, vključno z dobro ohranjenim kamnitim krogom pri Lissivigeenu. Gozdovi v parku so bili od železne dobe dalje posekani v različnih obdobjih. To je povzročilo postopno zmanjševanje raznolikosti drevesnih vrst v parku.

Killarneyjska jezera — Lough Leane (spodnje jezero), Muckross Lake (srednje jezero) in Upper Lake (zgornje jezero) — so med seboj povezana in skupaj zavzemajo skoraj četrtino površine parka. Kljub medsebojni povezanosti ima vsako jezero edinstven ekosistem.

Lough Leane meri približno 19 km² in je največje od treh jezer. Je tudi največje telo sladke vode v regiji. Prav tako je to s hranili najbogatejše jezero. Zaradi fosfatov iz kmetijstva in domačega onesnaženja je postalo evtrofno, kar vpliva na trstičevje, pomemben habitat na robu jezera. Ta obogatitev s hranili je v zadnjih letih povzročila povečano cvetenje alg, kar pa še ni imelo večjega vpliva na jezerski ekosistem. Da bi preprečili nadaljnje onesnaževanje, ki povzroča trajne spremembe v ekosistemu jezera, se pregleduje raba zemljišč v prispevnem območju. Kakovost vode v jezeru se izboljšuje, saj se od leta 1985 iz odplak odstranjujejo fosfati. Od avgusta 2007 je več velikih hotelov in podjetij napovedalo načrte za prenehanje uporabe detergentov s fosfati, da bi ohranili kakovost jezerske vode.

Jezero Muckross je s 73,5 m najgloblje od treh jezer. Najgloblje je v bližini mesta, kjer strmo pobočje gore Torc vstopa v jezero. Jezero leži na geološki meji med peščenimi gorami na jugu in zahodu ter apnencem na severu. Lough Leane in Muckross ležita čez geološko mejo. Zaradi apnenca sta ti dve jezeri nekoliko bogatejši s hranili kot Zgornje jezero. V apnencu se na nivoju jezera nahajajo številne jame, ki so nastale zaradi delovanja valov v kombinaciji z učinkom raztapljanja kiselkaste jezerske vode na izpostavljeno skalo. Te jame so največje na severni obali jezera Muckross.

Od sotočja vseh treh jezer (Meeting of the Waters) se nadaljuje ozek kanal, imenovan Long Range, ki vodi do Zgornjega jezera (Upper Lake), najmanjšega od treh. To jezero se nahaja v skalnati gorski pokrajini v zgornjem območju doline Killarney/Black Valley. Hiter odtok vode ob deževju v prispevnem območju jezera lahko v nekaj urah dvigne nivo jezera za do en meter.

Jezero Muckross in Zgornje jezero sta visokokakovostna oligotrofna sistema z vodo, ki je rahlo kisla in revna s hranili. To je posledica odtekanja vode iz gorskih peščenjakov in visokih barij v njunih prispevnih območjih. Imata raznoliko vodno vegetacijo, vključno z Merlinovo travo (Isoetes lacustris), obrobno travo (Littorella uniflora) in vodno lobelijo (Lobelia dortmanna).

Killarney ima najobsežnejše območje (približno 120 km²) polnaravnega gozda (gozda, v katerem prevladujejo avtohtone vrste) na Irskem. Večina tega gozda je vključena v narodni park. V parku so tri glavne vrste gozdov: acidofilni hrast (Quercus petraea-Ilex aquifolium) na devonskem peščenjaku, z mahom bogat gozd tise (Taxus baccata) na karbonskih izdankih apnenca in z jelšo prevladujoč mokrotni gozd na nizko ležečih močvirnih apnenčastih tleh na robovih jezer. Gozdovi v parku naravno potekajo v dveh delih vzdolž geološke meje. Hrast in tisa sta mednarodno pomembna. V parku so tudi mešani gozdovi in iglavci. Mešan gozd na Rossovem otoku ima eno najbogatejših plasti zelišč v parku.

Paša in vdor rododendrona ogrožata gozdove v parku. Rododendroni prizadenejo približno dve tretjini hrastovih gozdov. V parku ga odstranjujejo.

Literatura in viri:
Killarney National Park, URL: https://www.killarneynationalpark.ie (pridobljeno 22. septembra 2022).
National Parks of Ireland, URL: https://www.nationalparks.ie (pridobljeno 22. septembra 2022).