Burger Landmarks

Kilarneyjski narodni park v bližini mesta Killarney v grofiji Kerry je bil prvi narodni park na Irskem. Ustanovljen je bil leta 1932, ko je bilo posestvo Muckross podarjeno Irski svobodni državi. Od takrat je bil park zelo razširjen, obsega več kot 102,89 km² raznovrstne ekologije, vključno s Killarneyjskimi jezeri, hrastovimi in tisinimi gozdovi svetovnega pomena in okolišnjijmi gorskimi vrhovi. Ima edino čredo navadnega jelena na kopnem na Irskem in najobsežnejše ostanke nekdanjih gozdov. Park ima visoko ekološko vrednost zaradi kakovosti, pestrosti in razširjenosti mnogih habitatov ter ogromno različnih vrst, od katerih so nekatere redke. Park je bil leta 1981 razglašen za Unescov biosferni rezervat. Je del posebnega zaščitenega območja po habitatni direktivi (92/43/EGS) Evropske unije o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Skozi park vodi tudi znana pohodniška pot Kerry Way.

Služba za narodne parke in divje živali je odgovorna za upravljanje in vzdrževanje parka. Ohranjanje narave je glavni cilj parka in ekosistemi v njegovem naravnem stanju so zelo cenjeni. Park je znan po svoji pokrajini, rekreacijskih in turističnih objektih.

Narodni park se nahaja v grofiji Kerry v jugozahodni Irski. V parku so Killarneyjska jezera in hribovje Mangerton, Torc, Shehy in Purple. Nadmorska višina parka je od 22 do 842 metra. V parku je velika geološka meja med devonskimi starimi rdečimi peščenjaki in apnenci iz karbona. Osnovna geologija večine parka je peščenjak s ploščami apnenca, ki se pojavljajo na nizki vzhodni obali jezera Lough Leane. Lough Leane je največje Killarneyjsko jezero in ima več kot 30 otočkov.

Park ima oceansko podnebje, na katero močno vpliva Zalivski tok. Ima blage zime (februarsko povprečje 6 °C) in hladna poletja (15 °C julija). Povprečne dnevne temperature segajo od najnižje 5,88 °C januarja do 15,28 °C julija. Precej je padavin in so pogoste vse leto. Povprečne količine padavin so 1263 milimetrov letno, 223 dni letno jih pade več kot 1 milimeter. Povprečno število dni zmrzali je 40.

Geološka meja, širok razpon nadmorske višine parka in podnebni vpliv Zalivskega toka zagotavljajo pestro ekologijo. Ekosistemi so barja, jezera, močvirja, gore, plovne poti, gozdne površine, parki in vrtovi. Kamniti izdanki, klifi in čeri so značilnosti parka. Nad 200 metri na območju peščenjaka so velika območja visokih barij in resave.

Narodni park je eden redkih krajev na Irskem, ki je bil od konca zadnjega ledeniškega obdobja pred približno 10.000 leti staljno pokrit z gozdovi. Arheološke najdbe so pokazale, da so ljudje živeli na tem območju v bronasti dobi pred približno 4000 leti. Arheologi so odkrili dokaze, da so v tem obdobju na Rossovem otoku kopali baker, kar kaže, da je bilo to območje zelo pomembno za ljudi v bronasti dobi. Park ima veliko arheoloških najdišč, vključno z dobro ohranjenim kamnitim krogom pri Lissivigeenu. Gozdovi v parku so bili posekani v različnih obdobjih od železne dobe dalje. To je povzročilo postopno zmanjševanje raznovrstnosti drevesnih vrst v parku.

Killarneyjska jezera so Lough Leane (spodnje jezero), jezero Muckross (srednje jezero) in Upper Lake (zgornje jezero) so med seboj povezana in skupaj zasedajo skoraj četrtino območja parka. Kljub temu da so medsebojno povezana, ima vsako jezero edinstven ekosistem.

Jezero Lough Leane je približno 19 km² veliko in je največje od treh jezer. Je tudi največje telo sveže vode v regiji. Prav tako je najbogatejše jezero s hranili. Zaradi fosfatov v kmetijstvu in domačega onesnaženja je postalo evtrofno, steka se v trstičevje, pomemben habitat na robu jezera. Ta obogatitev s hranili je v zadnjih letih povzročila večje cvetenje alg, kar pa še ni močno vplivalo na jezerski ekosistem. Za preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja, ki povzroča trajno spremembo ekosistema jezera, pregledujejo rabo tal v povodju. Zdi se, da se je kakovost vode v jezeru izboljšala, saj od leta 1985 odstranjujejo fosfate iz kanalizacije. Od avgusta 2007 je več velikih hotelov in podjetij izjavilo, da nameravajo prenehati uporabljati detergente s fosfati, da bi ohranili kakovost jezerske vode.

Jezero Muckross je s 73,5 m najgloblje od treh jezer. Najgloblje je blizu kraja, kjer strmo pobočje gore Torc vstopi v jezero. Jezero leži na geološki meji med peščenimi gorami na jugu in zahodu ter apnencem na severu. Lough Leane in Muckross ležita čez geološko mejo. Apnenec povzroča, da sta jezeri rahlo bogatejši s hranili kot Zgornje jezero. V apnencu je veliko jam na nivoju jezera, ki jih ustvarja delovanje valov v kombinaciji z učinkom raztapljanja jezerske kisle vode na izpostavljeno skalo. Te jame so največje na severni obali jezera Muckross.

Od stika vseh treh jezer (Meeting of the Waters) se nadaljuje ozek kanal, imenovan Long Range, ki vodi do Zgornjega jezera, najmanjšega od treh. To jezero je v skalni gorski pokrajini v zgornjem območju doline Killarney/Black Valley. Hitro odtekanje vode v deževju v povodju jezera lahko v nekaj urah dvigne raven jezera do enega metra.

Jezero Muckross in Zgornje jezero sta visokokakovostna oligotrofna sistema z vodo, ki je rahlo kisla in ima malo hranil. To je posledica iztekanja iz gorskih peščenjakov in visokih barij v njunih povodjih. Imata pestro vodno vegetacijo, vključno z Merlinovo travo (Isoetes lacustris), obrobno travo (Littorella uniflora) in vodno lobelijo (Lobelia dortmanna).

Killarney ima najobsežnejše območje (približno 120 km²) polnaravnega gozda (gozda, v katerem prevladujejo avtohtone vrste), ki rastejo na Irskem. Večina tega gozda je vključena v narodni park. V parku so tri glavne vrste gozdov: acidofilnega hrasta (Quercus petraea-Ilex aquifolium) na devonskem peščenjaku, z mahom bogat gozd tise (Taxus baccata) na karbonskih izdankih apnenca in mokrotni gozd, v katerem prevladuje jelša na nizko ležečih močvirnih apnenčastih tleh na robovih jezera. Gozdovi v parku naravno potekajo v dveh delih vzdolž geološke meje. Hrast in tisa sta mednarodno pomembna.V parku so tudi mešani gozdovi in iglavci. Mešan gozd na Rossovem otoku ima eno najbogatejših plasti zelišč v parku.

Paša in vdor rododendrona ogrožata gozdove v parku. Rododendroni vplivajo na približno dve tretjini hrastovih gozdov. V parku ga odstranjujejo.

Literatura and vira:

Killarney National Park, URL: https://www.killarneynationalpark.ie, (pridobljeno 22. septembra 2022),

National Parks of Ireland, URL: https://www.nationalparks.ie, (pridobljeno 22. septembra 2022).