Radensko polje leži 3 km jugovzhodno od
Grosupljega. Največje naselje ob robu poplavnega
kraškega polja je Velika Račna. Značilnost Radenskega polja je *hum
Kopanj
(389 m), ki je v Sloveniji edini primer take morforloške oblike na krasu.
Kopanj je poznan kot kraj, kjer je del svoje mladosti preživljal slovenski
pesnik France Prešeren. Zanimivost Kopanja je tudi studenec
na severni strani, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja. Studenec
ima kljub majhni površini (vodnega zbiralnika) - huma stalno vodo, ki ne
presahne niti v največji suši.
Dolžina Radenskega polja je 4500 m (S-J), nadmorska
višina: ~329 m. Radensko polje je lep 'šolski primer' kraškega polja. Na
polje pritekajo vode z Grosupeljskega polja ter Škocjanskega podolja in
Rašice (požiralnik Rašice pri
Ponikvi). Po Radenskem polju tečejo tri ponikalnice: Dobravka (ponikne
v severnem delu polja - požiralnik v Ključu), Zelenka in Šica (ponikneta
v južnem delu polja - Lazarjeva jama, Zatočna jama). Vode s kraškega polja
podzemno odtekajo proti 5 km oddaljenemu izviru
reke Krke.
*
Hum je grič na ravnem
dnu kraškega polja, ki je ostala kot del nekdanjega višjega površja preden
je nastalo kraško polje. Hum nastane zaradi večje odpornosti kamnine proti
raztapljanju. Dno kraškega polja je korozija znižala, slabše topni del
kamnine pa je ostal kot grič. Edini hum v Sloveniji je grič Kopanj na Radenskem
polju. Humu podobna kraška oblika so fenglini na kitajskem krasu.
|
