17. aprila 2008 ob 12 uri, se je pred slovenskim parlamentom začel shod v podporo pravični meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško. Izhodišče shoda je bila ohranitev situacije na dan 25.6. 1991, ko sta se takrat novo nastali državi medsebojno priznali in dogovorili, da poteka medsebojna meja med državama po načelu tedanje uporabe ozemlja.

Kljub temu, da je bil tak dogovor za R. Slovenijo neugoden, saj se je odrekla zgodovinskemu območju Kranjske, ki je segalo do mesta Reke v Kvarnerskem zalivu oz. do naselja, ki se še danes imenuje Meja, je Hrvaška nadaljevala svojo ozemeljsko invazivno politiko, ki jo je kot marionetna država NDH pričela že leta 1941. Namen odvzema slovenskega ozemlja s strani R. Hrvaške verjetno ni pridobitev fizičnega ozemlja, temveč onemogočiti za Slovenijo gospodarsko pomembno povezavo dostopa Slovencem, kot pomorskega naroda do odprtega morja.

Shoda, ko je bilo glede na pomembnost konflikta, pričakovati nekaj sto tisoč ljudi, se je udeležilo zgolj 280 ljudi. Pred parlamentom je bil izobešen velik transparent, ki je dal opazovalcu razlago z označbo poslancev, ki so bili zato, da se ne baranta s Slovensko nespornim ozemljem (ZA) in tistimi (prazno), ki so bili proti, oziroma so bili pripravljeni trgovati s slovenskim nacionalnim ozemljem.

Razlog za nezanimanje Slovencev do izredno pomembnih vprašanj in celo njihovo zaničevanje ljudi, ki se borijo za slovenski nacionalni in zgodovinski interes je morda iskati v globoki indoktrinaciji v obdobju Jugoslavije in naravi naroda izogibanju konfliktnih situacij.