Največja otoka: Krk (stara meritev), Cres (nova meritev)
Zemljevid Hrvaške – pregled regij in obalnega pasu
Geopark Rab
Geopark Rab se nahaja v regiji Lopar na severnem delu otoka Rab. Območje je znano po peščenih zalivih, geoloških posebnostih in bogati naravni dediščini. Virtualna ekskurzija omogoča sprehod skozi interpretativne točke, kjer se prepletajo naravoslovni in kulturni elementi.
Hrvaška je srednjeevropska in sredozemska država, ki se razteza med Panonsko nižino, Dinarskim gorstvom in Jadranskim morjem. Njena fizična geografija je izjemno raznolika, saj združuje ravnice, planote, gore, kraške pojave in obalni pas z več kot tisoč otoki.
Panonska nižina
Vzhodni del Hrvaške ob rekah Drava, Sava in Donava. Rodovitna ravnica z aluvialnimi sedimenti, idealna za kmetijstvo. Območje je geološko del mlajših terciarnih sedimentov Panonskega bazena. Prisotne so poplavne ravnice, mrtvice, mokrišča in termalni vrelci.
Dinarsko gorstvo
Osrednji in jugozahodni del Hrvaške je del Dinarskega sistema. Zgrajeno iz apnenca in dolomita, kar omogoča razvoj kraških pojavov: vrtače, uvale, jame, ponikalnice. Najvišji vrh: Dinara (1.830 m). Narodni park Plitvička jezera je svetovno znan primer kraške hidrografije.
Jadranska obala in otoki
Obala meri skupno 5.835 km, od tega 1.777 km kopenske in 4.058 km otoške obale. Hrvaška ima več kot 1.200 otokov, med največjimi sta Krk in Cres. Obala je izrazito razčlenjena, z zalivi, polotoki in naravnimi pristanišči.
Hidrografija
Glavne reke: Sava, Drava, Kupa, Neretva, Cetina. Reke Panonskega dela so počasne in meandrirajoče, primerne za plovbo. Reke Dinarskega dela so kraške, hitre, z velikimi padci — idealne za hidroelektrarne. Jadransko morje je plitvo in toplo, z visoko stopnjo slanosti.
Podnebje
Hrvaška ima tri glavne podnebne tipe:
Kontinentalno – topla poletja, mrzle zime (Slavonija, Zagreb)
Gorsko – hladno, vlažno, z veliko snega (Gorski kotar, Lika)
Mediteransko – blaga zima, vroče poletje, sušna obdobja (Dalmacija, Istra)
Podnebje močno vpliva na vegetacijo, poselitev in gospodarsko rabo prostora.
Geološka sestava
Hrvaška leži na stiku Evrazijske in Jadranske mikroplošče. Prisotna so potresno aktivna območja, zlasti v Dalmaciji in okolici Zagreba. Geološke formacije segajo od paleozojskih metamorfnih kamnin do neogenih sedimentov.
Fizična geografija Hrvaške je temelj njene kulturne raznolikosti, zgodovinskega razvoja in turistične privlačnosti. Od kraških planot do obalnih otokov, od panonskih ravnic do dinarskih vrhov — Hrvaška ponuja izjemen naravni mozaik, ki ga je vredno predstaviti v vizualno bogatem, dostopnem in arhivsko usklajenem digitalnem okolju.
Regije Hrvaške
Hrvaška je tradicionalno razdeljena na več kulturnih in geografskih regij, ki odražajo zgodovinsko ozadje, naravne značilnosti in regionalno identiteto. Čeprav te regije niso upravne enote, predstavljajo pomemben okvir za razumevanje raznolikosti države.
Istra – obalni polotok z rimsko in beneško dediščino, oljčnimi nasadi in gričevnatimi mesti
Kvarner – prehod med Istro in Dalmacijo, vključuje otoke Krk, Cres, Lošinj in Rab
Dalmacija – obalni pas od Zadra do Dubrovnika, znan po otokih, srednjeveških mestih in narodnih parkih
Slavonija – vzhodne ravnice ob Dravi, Savi in Donavi, bogate s kmetijstvom in folkloro
Baranja – rodovitna regija severno od Drave, znana po vinogradih in mokriščih
Srijem – jugovzhodni kot države, zgodovinsko povezan z Rimljani in Avstro-Ogrsko
Gorski kotar – gozdnata višavja med Karlovcem in Reko, priljubljena za pohodništvo in zimski oddih
Lika – kraška planota z narodnim parkom Plitvička jezera in razgibanim terenom
Zagorje – gričevnata pokrajina severno od Zagreba, znana po gradovih in termalnih vrelcih
Međimurje – najbolj severna regija med rekama Mura in Drava, z vinogradi in ljudsko dediščino
Podravina – ob Dravi, kulturno povezana s severno Hrvaško in Madžarsko
Posavina – nižavje ob Savi, zgodovinsko pomembno za trgovino in naselitev
Banovina (Banija) – osrednja notranja regija z vojno zgodovino in podeželskim značajem