Žužemberk je največje naselje in občinsko središče v regiji Suha krajina. Grad v središču naselja se nahaja nad slapovi reke Krke. Območje je del zgodovinske regije Dolenjske. Občina je zdaj vključena v Statistično regijo Jugovzhodna Slovenija. Žužemberk leži na južnem delu Kranjske na levem bregu reke Krke in nad njim prevladuje srednjeveški grad.
Rimljani so zgradili cesto skozi regijo. Žužemberk je prvič omenjen v pisnih listinah iz leta 1246. Leta 1399 je dobil tržne pravice. Grad naj bi izviral iz okoli leta 1000, grajska kapela sv. Ulrika pa je bila zgrajena leta 1046. Vas, ki je zrasla okoli gradu, je bila na križišču, večina njenih prebivalcev pa so bili obrtniki ali kmetje, ki so trgovali s svojo blaga in organiziranih sejmov.
Grad Žužemberk, dom Auerspergov
Med letoma 1526 in 1533 je knez škof Christophorus Rauber grad utrdil in mu dodal sedem obrambnih stolpov oziroma bastilj. Zaradi njegove nove moči sta brata Jurij in Wolf Auersperg iz Turjaka leta 1538 kupila grad, stoletja pa sta bila grad in mesto v lasti vodilne plemiške družine Auersperg. Eden njegovih najbolj cenjenih lastnikov je bil Johann Weikhard iz Auersperga, vzgojitelj cesarja Ferdinanda III., ki je bil dvorni svetnik in prvi minister v habsburški monarhiji.
V 16. stoletju je mesto doživelo večkratne napade. Leta 1559 je grad osvojil Gregor, nezakonski sin Georga von Auersperga, vendar je bilo to osvojitev hitro zatrto. Leta 1575 je grofico Ano von Eck na grajskem dvorišču ubil kroti medved. Leta 1615 se je v Žužemberku rodil Johann Weikhard iz Auersperga, ki je leta 1669 postal kardinal.
Družina Auersperg je v mestu ustanovila opazno železarno (plavž postavljen leta 1763). Do leta 1891 je industrija v Žužemberku prenehala delovati zaradi konkurence. V mestu so se razvile tudi žage, mlini in ena najstarejših papirnic v Sloveniji. Leta 1775 je Marija Terezija dala soglasje za ceh usnjarjev.
Med drugo svetovno vojno je bil grad močno poškodovan v zavezniškem bombardiranju februarja 1945. Obnovitvena dela so se začela v 60. letih prejšnjega stoletja. Danes ima Žužemberk 54 priznanih kulturnih spomenikov.
Kulturna dediščina
Grad Žužemberk je ugledna srednjeveška utrdba nad reko Krko. Cerkev svetega Nikolaja je najstarejša ohranjena cerkev na tem območju (13. stoletje). Cerkev sv. Hermagore in Fortunata je bila dokončana leta 1769, požgana leta 1945 in obnovljena po osamosvojitvi Slovenije. Na hribu Tumplac (305 m) stoji spomenik druge svetovne vojne kiparja Marjana Tepine.
Literatura:
Statistični urad Republike Slovenije, Zgodovina in Turistične znamenitosti Občine Žužemberk (2008), 550 let župnije Žužemberk (2013).