Edino večje nemško vojaško pokopališče (virtualna ekskurzija) iz prve svetovne vojne na območju bojišč soške fronte se nahaja v bližini sotočja Soče in Tolminke, na obrobju mesta Tolmin.
Dvajset let po koncu prve svetovne vojne, leta 1938 je bila dokončana kostnica kjer je pokopanih 965 nemških vojakov.
Soška fronta je bila bojišče med armadami Kraljevine Italije in Avstro-Ogrske. Vojska Nemškega cesarstva je sodelovala pri zadnji 12. soški bitki, Bitki pri Kobaridu, ki je trajala od 24. oktobra do 27. oktobra 1917. Avstro-Ogrske bojne enote, združene z Nemškimi silami so predrle Italijansko frontno črto, “strahovito” porazile italijansko vojsko in jo potisnile 90 km zahodneje do reke Pijave. Dvanajsta soška bitka je bila demonstracija učinkovitosti jurišnih bojnih enot in taktike infiltracije, oz. skrivnega prihod a vojakov na nasprotnikovo ozemlje, ki jo je razvil nemški general OskarEmilvon Hutier(1857-1934). Po kolapsu italijanske druge in tretje armade v Posočju so Italijani v propagandne namene trdili, da je veliko vlogo pri uspešnem preboju fronte in kolapsu italijanske armade imela prav uporaba bojnih plinov. Glede na dokumente in terenska poročila je zaradi uporabe bojnih plinov umrlo 500-600 italijanskih vojakov (Hanslian R.1925, Der chemiche Krieg, E. S. Mittler & Sohn, 226 str.), kar ni imelo velikega vpliva na potek bitke. Po dvanajsti soški bitki je italijanski izraz za Kobarid – “Caporetto” postal sinonim za popoln poraz.
