Prešernova rojstna hiša, po domače "pri Ribiču" se bistveno
ne razlikuje od drugih starejših stavb v vasi, obdržala pa je največ starih
značilnosti. Ko je nastajala v 16. stoletju (kamniti portal v kleti), je
bila deloma lesena, zidani so bili le klet, veža in gospodarski prostori.
Današnjo podobo je dobila po požaru leta 1856. Neznani kmečki stavbarji
so kvalitetno združili prvine različnih stilov: pozne gotike, baroka in
kmečkega klacisizma.
Hišo so kot muzej slovesno odprli leta 1939. Zasluge za odkup in preureditev
ima predvsem Franc Saleški Finžgar in slovenski šolarji. Prostori so opremljeni
s predmeti in pohištvom iz 19. stoletja. Od prvotne opreme so ostale klopi
v veži in "hiši" ter skrinja iz leta 1837, najdragocenejša pa je zibelka,
v kateri so zibali malega Franceta.
Leta 1985 je hiša postala bogatejša za knjižno zbirko: prevode Prešernovih
pesmi v različne jezike, 84 različnih izdaj Poezij in literaturo o življenju
in delu pesnika dr. Franceta Prešerna.