Slap Šum v Blejskem Vintgarju se ne more pohvaliti
z visokim padcem vode, je pa obudovanja vreden njegov močni pretok. Potoka
Krmarica in Kotarica in nekaj stranskih izvirov napajajo reko Radovno,
ki ima vedno dovolj vode. Krmarica in Kotarica že dosti pred samim "uradnim''
izvirom Radovne Pod Jutrovo skalo ponikneta v globino. Močan pretok Radovne
pride do izraza prav v Vintgarju. Več kot 1,5 km dolga soteska- vintgar je skrita
med visokimi stenami hribov Boršt (931 m) in Hom (834 m). Brez lesenih
mostičev in galerij bi bila praktično neprehodna. Kljub neposredni
bližini Bleda (samo 4 km stran) je bil Vintgar prehojen šele leta 1891.
Tedanji župan Gorij Jakob Žumer in fotograf Benedikt Lergerporter sta izkoristila
takrat nenavadno nizek vodostaj reke Radovne in se podala na svojo raziskovalno
pot. Lepote soteske s slapovi in brzicami so ju tako navdušile, da so kmalu
zatem uredili lepo urejeno turistično pot skozi Vintgar. Uradno je bila
odprta v avgustu leta 1893. Turisti s celega sveta so tedaj ponesli slavo
Vintgarja in največjega, 13 m visokega slapa Šuma po širnem svetu. Radovna
se v času pričetkov izkoriščanja električne energije ni mogla izogniti
zajezitvi. Nad naravno 5 m visoko polico, malo nad slapom Šum, so zgradili
jez in večino vode speljali po železni cevi do elektrarne v dolini. Šum
je danes mogočen le ob dvignjeni zapornici ali po deževju, ko cev do elektrarne
ne more požirati vse vode.
DOSTOP : Soteska je dostopna z obeh
strani: a) z Jesenic po cesti do Blejske Dobrave z nadaljevanjem miimo pokopališča po makedamski poti do lesenega mosta (v zelo slabem stanju) in preko do elektrarne pod slapom
Šum; b) z Bleda po cesti do vasice Vintgar, kjer je večje urejeno parkirišče.
Od tu gremo po slikoviti turistični potki skozi samo sotesko, dokler po
1,6 km ne pridemo nad slap Šum.
Opomba: Po Blejskem vintgarju so dobile ime ostale podobne soteske v Sloveniji (Iški vintgar, Ribniški vintgar nad Srednjo vasjo v Bohinju in Bistriški vintgar pri Slovenskih Konjicah). Geomorfološki izraz vintgar pomeni rečno dolino, ki se je razvije, ko je globinska erozija, ki jo povroča vodotok tako močna, da so pobočni procesi zanemarljivo majhni - rezultat je dolina z navpičnimi stenami.