Tolminka, levi pritok reke Soče izvira na nadmorski višini (izvir
Tolminke) 683 m, vendar so nad izvirom tudi številni hudourniški pritoki
izpod Planine pod Osojnico, Smrečja in Spodnje Komne. Sotočje Tolminke
in Soče je na nadmorski višini 157 m, manj kot kilometer južno od Tolmina.
Severovzhodno, 1300 m od Tolmina je sotočje Zadlaščice in Tolminke, kjer
je na nadmorski višini 180 m tudi najnižja točka Triglavskega narodnega
parka. Korita reke Tolminke so poznana že 'od nekdaj' - celo italijanski
pesnik Dante Alighieri naj bi tu po legendi našel navdih za svoje pesnitve.
Sotočje Tolminke in Zadlaščice je lahko dostopno, dostop do spodnjega dela
korit Tolminke in naravne znamenitosti - izvira termalne vode pa je nevaren,
saj narasla Tolminka velikokrat poškoduje dostop. Izvir s toplo vodo je
bil že leta 1882 omenjen v knjigi Zgodovina Tolminskega. Temperatura izvirne
vode naj bi se gibala okoli 20° C. Dostop do manjše jame v kateri je izvir
je zaščiten z železnimi vrati. (2. aprila 2006 je bi ob ogledu, izvir presahnjen).
Območje imjenovano 'Tolminska korita' je deber dolga 1.000 m, in preide
v korita v spodnjem delu dolžini približno 200 m, v širino 5-10 m, nad
strugo Tolminke pa se pri 'Hudičevem mostu' dvigajo 60 m nad srugo reke
(pri mostu tudi oznaka višine nad rečno strugo). Zanimiv je pogled v strugo
Tolminke - njena barva je modrikasta in ne zelenkasta kot pri večini voda
v Posočju. Od 'Hudičevega mostu' je bila nekdaj nad desnim bregom Tolminke
speljana pot, ki se danes že zaraščena konča po 150 m pred prepadnimi stenami.
K območju
Tolminskih
korit sodijo tudi korita Zadlaščice, ki so krajša in ožja. dolga so
približno 100 m, široka 3-10 m in globoka 50 m. Čeprav je pot v korita
Zadlaščice zaradi plazovitega terena večkrat poškodovana, je redno vzdrževana
in z razglednih ploščadi je lepo pogled v korita in znamenitost - med stene
kortit zagozden skalni podor v obliki 'medvedove glave'. Takoj za 'Medvedovo
glavo' so vidni 3-4 m visoki skočniki Zadlaščice.