Psnakova žaga venecijanka in mlin sta tu, v zgornjem toku reke Radovne obratovala le sezonsko. Ker vode sicer ni bilo v izobilju so ju zagnali le v času spomladanskega taljenja snega (maj, junij) ter v času jesenskega deževja (september, oktober). Vodo so tudi tedaj izrabljali izredno skrbno, saj je ista voda najprej poganjala vodno kolo mlina in nato še vodno kolo žage.
V mlinu je bil le en 'črn kamen', namenjen mletju žitaric, ki so uspevale na skromnih njivah v dolini (rž, oves, ječmen, ajda). Žaga je imela en, največ dva žagna lista, kar je bilo odvisno od moči oziroma količine vode. En rez smrekovega hloda dolžine šest metrov je trajal približno dvajset minut in na dan so lahko razžagali do en kubični meter lesa.
Žaga in mlin sta delovalasočasno, tako da je delavec v času razrezalesa na žagi opravljal še vse potrebno delo v mlinu.
Mlin in žaga sta obratovala do sedemdesetih let preteklega stoletja, leta 1997 pa so ju Psnakovi obnovili. S tem so ohranili dokaz o nekdanjem načinu dela, znanju ter iznjdljivosti ljudi, ki so naravne danosti znali uporabiti sebi v prid, hkrati pa ohranili lepoto narave. Vir besedila: informacijska tabla občine Kranjske Gore in Triglavskega narodnega parka, postavljena ob cesti pri Psnakovi žagi.
virtualna ekskurzija