Razgledna točka ob Vršiški cesti s pogledom na Jalovec. Kipar Jakob Svinšek je ob 60. obletnici Planinske zveze Slovenije ustvaril kip Juliusa Kugya (1858–1944), ki ga je usmeril proti gori Jalovec.
Julius Kugy (Kogej) je bil slovenski gornik, ki je bil znan po odličnem poznavanju Julijskih Alp, številnih prvenstvenih vzponih in ljubezni do botanike. Skupaj s Henrikom Tumo velja za očeta modernega gorništva v Julijskih Alpah. Kugy je sodeloval z Albertom Boisom de Chesnejem pri nastanku Alpskega botaničnega vrta Julijana. Napisal je sedem knjig, od katerih jih je šest posvetil Julijskim Alpam. Najbolj znana je njegova prva knjiga Iz življenja gornika (1925). Več > Julius Kugy.
Julij Kugy, rojen leta 1858 v Gorici, je bil človek, ki je presegal meje svojega časa in prostora. Njegovo življenje je bilo preplet kultur, jezikov in pokrajin, ki so ga oblikovale v eno najizvirnejših osebnosti alpskega sveta. Odraščal je v Trstu, mestu, kjer so se srečevali slovanski, romanski in germanski svetovi, in prav ta večkulturnost je postala temelj njegove identitete. Sam je rad poudarjal, da je po kulturi Nemec, po rodu Slovenec, po srcu pa človek gora. Ta preplet identitet ni bil razklanost, temveč bogastvo, ki mu je omogočilo, da je Julijske Alpe predstavil svetu na način, ki ga pred njim ni zmogel nihče.
Čeprav je po izobrazbi pravnik in po poklicu uspešen tržaški veletrgovec, je njegovo resnično življenje potekalo med vrhovi, grapami in melišči. Gore so bile njegov dom, njegova učilnica in njegova največja ljubezen. Že kot mladenič je raziskoval skrivnostno floro Julijskih Alp, ki ga je prevzela s svojo redkostjo in krhkostjo. Iskanje legendarne rože Scabiosa trenta je postalo simbol njegovega raziskovalnega duha: ne toliko zaradi cilja, temveč zaradi poti, ki jo je moral prehoditi, da bi jo našel. V gorah je videl več kot le naravno kuliso; videl je prostor, kjer se človek sreča s samim seboj, kjer se razkrijejo njegove meje in kjer se rojeva ponižnost.
Kugy ni bil klasičen alpinist, ki bi ga vodila želja po osvajanjih. Nasprotno, gore je spoštoval kot živa bitja, kot svet, ki ga je treba razumeti, ne premagati. Njegovi vzponi so bili prežeti z občutkom za naravo, za ljudi, ki so v gorah živeli, in za zgodbe, ki so se skrivale v vsakem skalnem razu. S trentarskimi vodniki, med katerimi je bil najpomembnejši Anton Tožbar, je odkrival nove poti in smeri, a nikoli ni pozabil poudariti, da so prav domačini tisti, ki so mu odprli oči in srce za ta svet. Njegova alpinistična dejavnost je bila zato vedno tudi poklon ljudem Trente, ki jih je občudoval zaradi njihove skromnosti, vztrajnosti in povezanosti z naravo.
Prva svetovna vojna je v njegov svet vnesla razdejanje, a tudi tam je ostal zvest svojim načelom. Čeprav je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko, je zavrnil nošenje orožja. Svoje znanje o gorah je ponudil kot pomoč pri orientaciji in logistiki, a nikoli ni prestopil meje, ki bi ga spremenila v vojaka. V času, ko je svet razpadal, je ostal človek, ki je verjel v vrednote miru, spoštovanja in človečnosti.
Po vojni se je posvetil pisanju, in prav tu je ustvaril svoje najtrajnejše delo. Njegove knjige, med katerimi izstopajo Iz življenja gornika, Delo, glasba, gore in Stoletnica Trente, niso zgolj alpinistični zapisi, temveč literarna dela, prežeta s filozofijo, humorjem in globoko ljubeznijo do narave. V njih se prepletajo botanika, geografija, zgodovina in osebna doživetja, a predvsem iz njih veje spoštovanje do sveta, ki ga opisuje. Kugy je znal gore opisati tako, da so postale mit, prostor, kjer se človek ne izgubi, temveč najde.
Umrl je leta 1944 v Trstu, mestu, ki ga je spremljalo vse življenje. A njegova dediščina živi naprej: v poteh, ki jih je pomagal odkriti; v knjigah, ki še danes navdihujejo generacije gornikov; in v duhu spoštovanja narave, ki ga je tako strastno zagovarjal. Julij Kugy ni bil le alpinist ali pisatelj. Bil je most med kulturami, med človekom in naravo, med preteklostjo in prihodnostjo. Njegov pogled na gore kot na prostor lepote, miru in notranje rasti ostaja eden najplemenitejših prispevkov slovenski in evropski kulturni zgodovini.