Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji s ~ 3.300 prebivalci v Zgornjem Posočju in je sedež istoimenske občine.
Tolmin stoji na južnem robu Julijskih Alp in je največje naselje v dolini Zgornjega Posočja, blizu meje z Italijo. Nahaja se na terasi nad sotočjem Soče in Tolminke, ki se nahaja pod strmimi gorskimi dolinami. Staro mestno jedro je dalo ime celotnemu tolminskemu območju "Tolminsko" kot njegovo gospodarsko, kulturno in upravno središče.
Območje se nahaja v zgodovinski Goriški regiji, ki je del širšega Slovenskega primorja, približno 41 km severno od Nove Gorice in 87 km zahodno od slovenske prestolnice Ljubljane. Na severu vodi cesta naprej po Soči navzgor do Bovca, z vzhodnim odcepom proti Škofji Loki in Idriji.
Zgodnji prebivalci Tolminskega so bili predniki današnjih Slovencev. Zaporedoma so območju vladali Rimsko cesarstvo, Ostrogoti, Vzhodno rimsko cesarstvo in del langobardske vojvodine Furlanije, dokler ga leta 774 ni osvojil frankovski kralj Karel Veliki.
Leta 1713 je bilo Tolminsko središče kmečkega upora proti povečani obdavčitvi in lokalnemu grofu Coroniniju. Tolmin je bil del Ilirskih provinc, ki so bile med letoma 1809 in 1814 del Napoleonovega francoskega cesarstva, preden so se vrnile pod avstrijsko oblast. Do leta 1918 je bilo mesto del Avstro-Ogrske monarhije in sedež istoimenskega okrožja, enega od enajstih "Bezirkshauptmannschaften" v avstrijski primorski pokrajini. Oktobra 1850 je bila v Tolminu odprta pošta.
Po 1. svetovni vojni ji je med letoma 1918 in 1943 vladala Kraljevina Italija. Med letoma 1918 in 1923 in ponovno med letoma 1927 in 1943 je bilo okrajno središče v Goriški pokrajini ter med letoma 1923 in 1927 v Furlaniji med italijansko oblastjo kot Tolmino.
Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bilo območje okupirano od Tretjega rajha in je bila pred osvoboditvijo jugoslovanskih partizanov del Operativne cone Jadranskega primorja. Po 2. svetovni vojni je bil Tolmin del cone B, ki je bila pod jugoslovansko upravo. Uradno je bilo območje predano od Italije v Jugoslavijo po Pariški pogodbi leta 1947.
Glavne znamenitosti Tolmina so staro mestno jedro, sodoben športni park in tisočletne ruševine gradu na hribu Kozlov rob.
Območje je dom številnim ostankom prve svetovne vojne. Najpomembnejš ostalina tistega časa je cerkev Javorca, posvečena Svetemu Duhu, ki so jo nad postojanko pastirjev Polog v dolini Tolminke zgradili avstro-ogrski vojaki v spomin na svoje pokojne. tovariši.
Muzej, knjižnica, šole in mestni odprti prostori zagotavljajo prizorišča za različne dogodke, razstave in predstavitve skozi vse leto. Tolminska je tudi priljubljena destinacija umetnikov iz Slovenije in tujine.
Župnijska cerkev v mestu je posvečena Marijinemu vnebovzetju in pripada koprski škofiji.
Tolmin je že od leta 2004 znan po festivalu Metalcamp, ki se od leta 2013 imenuje Metaldays, ki vsako leto privabi okoli 10.000 ljudi iz cele Evrope in drugih delov sveta. Druga festivala v Tolminu sta Punk Rock Holiday in Overjam reggae festival. |
