Burger Landmarks

Zürich je največje mesto v Švici in glavno mesto kantona Zürich. Mesto se nahaja v severni osrednji Švici ob izlivu reke Limmat na severozahodni strani Züriškega jezera. Mesto leži na 408 metrih nadmorske višine na spodnjem (severnem) koncu Züriškega jezera v dolini Limmat in v spodnji dolini Sihl, ugnezdeno med višinama Uetliberg na zahodu in Zürichberg na vzhodu. Limmat izvira iz jezera, medtem ko se Sihl, ki teče zahodno od jezera, izliva v Limmat severno od starega mestnega jedra Züricha blizu Platzspitza. Staro mestno jedro se razprostira na obeh straneh reke Limmat, ki najprej teče proti severu, nato pa postopoma v loku zavije proti zahodu. Nekdanje mesto ni segalo do Sihla, temveč je imelo za zahodno mejo Schanzengraben, ki je bil zgrajen v 17. in 18. stoletju. Takrat je bil del vode preusmerjen iz jezera in speljan nazaj v Limmat v jarku zunaj bastionov in branikov.

Glavna znamenitost Züricha je dobro ohranjeno staro mestno jedro levo in desno od Limmata. Obisk se najbolje začne na Central-Platzu nasproti glavne postaje, vodi do Bellevue-Platza ob jezeru, kjer se prečka Limmat, preko Münsterplatza do Bahnhofstrasse, preko Uranie do Lindenhofa, preko Peterskirche nazaj do mestne hiše, od koder lahko se vrnite do jezera ali nazaj na železniško postajo preko Limmatquaija.

V starem mestnem jedru na desni strani so še posebej omembe vredni stara mestna hiša v renesančnem slogu, romanski Grossmünster, izhodišče reformacije pod Zwinglijem, in cehovske hiše ob Limmatquaisu. Stolp Grossmünster je dostopen in ponuja dober razgled na staro mestno jedro. Poleg tega si lahko model srednjeveškega mesta Zürich ogledate v mestnem arhivu v Neumarktu, na naslovu Spiegelgasse 14, kjer je bilo začasno prebivališče Lenina. Na Zähringerplatzu, poleg osrednje knjižnice, stoji gotska Predigerkirche s Predigerchorjem, ki pa je ločena od cerkve in razdeljena z vmesnimi nadstropji. Najboljši način za odkrivanje znamenitosti je sprehod skozi Niederdorf in Oberdorf. V Niederdorfu je veliko pubov, okrepčevalnic in kavarn. Staro mestno jedro na levem bregu Limmata ponuja tudi zanimive uličice s srednjeveškimi hišami. Omeniti velja Fraumünsterkirche z okni Marca Chagalla in poslikan križni hodnik Paula Bodmerja ter Peterskirche z največjo stolpno številčnico v Evropi (premer: 8,7 metra). Gotska avguštinska cerkev je župnijska cerkev Krščanske katoliške cerkve od leta 1873. Ogleda vreden je Lindenhof, s katerega je lep razgled na staro mestno jedro. Občinski uradi, ki jih je zgradil Gustav Gull v začetku 20. stoletja, segajo v novejši čas.

Okoli starega mestnega jedra se razprostira mesto iz 19. stoletja, zgrajeno v slogu historicizma, ki je med Bahnhofstrasse in Schanzengraben zamenjalo nekdanje baročne mestne zgradbe iz 17. in 18. stoletja. Mednarodno znana je Bahnhofstrasse, ki vodi od glavne postaje do jezera. Obdajajo ga višjerazredne hiše in novejši gospodarski objekti. Tradicionalno so tukaj številne banke, ekskluzivni butiki in zlatarne. Posebej vredna ogleda je Paradeplatz na zgornji Bahnhofstrasse z dominantnim sedežem velike banke Credit Suisse iz leta 1873 in sedežem znamenite Confiserie Sprüngli. Glavna postaja je vredna ogleda tudi zaradi ohranjenega starega kolodvora. Pred postajo je spomenik Alfredu Escherju, švicarskemu gospodarskemu pionirju in pobudniku izgradnje kočevarske železnice. Za postajo je gradu podobna zgradba švicarskega narodnega muzeja in za njo park Platzspitz med rekama Sihl in Limmat. Na Bärengasse pri Paradeplatzu je tudi – ostanek nekdanjih baročnih zgradb te četrti – podružnica Narodnega muzeja zgodovine mesta Zürich; druga podružnica je Zunfthaus zur Meisen (zbirka porcelana in fajanse) v starem mestnem jedru. Ogleda vredna je Blüemlihalle na vhodu policijske postaje v Amtshaus I na Limmatu nedaleč od glavne postaje, ki jo je med letoma 1923 in 1925 zasnoval Augusto Giacometti.

Na obali jezera je sedež švicarske narodne banke in številne reprezentativne zgradbe s preloma stoletja. Spodnja jezerska kotlina Züriškega jezera, tj. del, ki leži znotraj meja mesta, je obdan s parki, na levi strani jezera na Mythenquai Landiwiese in Engewiese, na desnem bregu jezera Park am Zürichhorn tam in ob jezeru so sedeži priznanih podjetij, pomembni hoteli, kot je Baur au Lac, in kulturne zgradbe, kot je Kongresshaus s Tonhalle ali Opera House.

Nad starim mestnim jedrom na desni strani je univerzitetna četrt. Tu prevladujejo glavne zgradbe švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo (ETH) Gottfrieda Semperja in univerze. Od centralnega trga se lahko v približno dveh minutah popeljete po Polybahnu do Polyterrasse, od koder lahko uživate v posebej spektakularnem razgledu na celoten Zürich. Ogleda vredne so tudi številne inštitutske stavbe v bližini glavnih stavb, še posebej Semperjev observatorij in stara kemijska stavba ETH. V bližini ETH je katoliška cerkev Naše Gospe z izjemno notranjostjo v neoromanskem slogu. Če sledite Rämistrasse od univerze proti Heimplatzu, ki je popularno znan kot "pavi", boste prišli do univerzitetnega inštituta za pravo, na dvorišču katerega je bila leta 2005 odprta knjižnica Santiaga Calatrave. Na samem Heimplatzu je Schauspielhaus, mednarodno privlačno gledališče in Kunsthaus s spreminjajočimi se razstavami in stalno dostopno zbirko s poudarkom na Picassu, Munchu, Monetu, Giacomettiju in Chagallu. Na Hirschengrabnu sta kot ostanek starejših zgradb baročni palači «Haus zum Rechberg» in «Haus zum Kiel». kot tudi »Neuberg« skupina hiš s cesarsko opremo, vredno ogleda.

Glavna atrakcija živalskega vrta v Zürichbergu je dvorana deževnega gozda Masoala, ki je edinstvena v Evropi. Od različnih mestnih parkov sta vredna ogleda predvsem (novi) Botanični vrt univerze in Kitajski vrt, darilo pobratenega mesta Kunming ob obali Züriškega jezera. Nekoliko skrit je vrt vrtnic Muraltengut v ozkem. V isti četrti je tudi park Belvoir, ki je eden najzgodnejših urejenih vrtov v regiji in med züriškimi parki izstopa s pogledom na jezero, mesto in gore. Tik ob njem sta muzej Rietberg v vili Wesendonck in park-vila Rieter s poudarkom na azijski in islamski umetnosti. V bližini teh muzejev je tudi Zurich Succulent Collection.

Poleg kulturnih in zgodovinskih znamenitosti ima mesto le nekaj kilometrov izven mestnega jedra obsežne zelene površine z izvirno vegetacijo, ki so primerne tudi za zahtevne gorske pohode. Na verigi Albis je Fallätsche, erozijski lijak, ki se počasi ponovno zarašča z vegetacijo in si pogosto zaslovi z večjimi prelomi. Omembe vredna pohodniška pot je Denzlerweg na pobočju Uetliberga, ki vodi skozi gost gozd od Kolbenhofa skoraj v neposredni liniji do Uto-Kulma in omogoča obiskovalcu, da v kratkem pozabi na bližnje mesto. Na drugi strani jezera na Zürichbergu so tudi daljše pohodniške poti, na primer pot od mlina Hirslanden do mlina Trichtenhauser.

Januarja 2020 je imela občina Zürich 434.335 prebivalcev, mestno območje 1,315 milijona (podatki za leto 2009), metropolitansko območje Züricha pa 1,83 milijona (podatki za leto 2011). Zürich je središče železniškega, cestnega in zračnega prometa. Letališče Zürich in glavna železniška postaja v Zürichu sta največji in najbolj obremenjeni v Švici. Občinsko območje mesta Zürich pokriva površino 91,88 km², od tega je 4,1 km² na Züriškem jezeru. Zajema zgornji del območja naravne poselitve Limmattal, del severne švicarske planote. Kanaliziran in delno zravnan Limmat ne teče po sredini doline, temveč vedno po desnem (severovzhodnem) robu doline. Na 392 metrih nadmorske višine je najnižja točka občine dosežena na reki Limmat pri Oberengstringenu.

Na zahodni strani dolino Limmat obdajajo gozdnate višine verige Albis, Uetliberg in Buechhoger, po katerih poteka zahodna občinska meja. Uetliberg, lokalna gora mesta, je na 870 metrih nadmorske višine najvišja vzpetina v okolici. Njegov vrh je zlahka dosegljiv z Uetlibergbahnom. S ploščadi razglednega stolpa Uetliberg je osupljiva panorama mesta in jezera, ob jasnem dnevu pa vse do Alp. Proti jugu segajo komunalna tla v dolnjo Sihlsko dolino.

Severovzhodno od doline Limmat je veriga hribov, ki označuje razvodje med Limmatom in Glattom. Od severozahoda proti jugovzhodu naraščajo višine večinoma gozdnatih vrhov: Hönggerberg (541 metrov nad morjem), Käferberg (z Waidbergom 571 metrov nad morjem), Zürichberg (676 metrov nad morjem) in Adlisberg (701 metrov). metrov nad morsko gladino). Med Käferbergom in Zürichbergom je popolnoma pokrito sedlo Milchbuck (približno 470 metrov nad morjem), pomemben prehod iz Limmata v dolino Glatt. Skrajni severni del občine sega v nižino Glatttal in v depresijo, ki povezuje Glattal in Furttal. Del Katzensee (naravni rezervat) in Büsisee, ki ju Katzenbach odvaja v Glatt, prav tako spada v občinsko območje.

Zürich, ki je bil stalno naseljen več kot 2000 let, so ustanovili Rimljani, ki so ga imenovali Turicum. Vendar pa so bile najdene zgodnje naselbine, ki so bile stare več kot 6400 let (čeprav to kaže samo na prisotnost človeka na tem območju in ne na prisotnost mesta tako zgodaj). Leta 1262 je postal svobodno cesarsko mesto in leta 1351 član Švicarske konfederacije. V srednjem veku je Zürich pridobil neodvisen in privilegiran status imperialne neposrednosti in leta 1519 postal glavno središče protestantske reformacije v Evropi pod vodstvom pod vodstvom Huldrycha Zwinglija. Do danes velja za izhodišče svetovne reformirane cerkve in anabaptistov. V industrijski dobi je mesto doživelo vzpon do današnje gospodarske metropole Švice.

Uradni jezik Züricha je nemščina, vendar je glavni govorjeni jezik züriška nemščina, lokalna različica alemanskega švicarskega nemškega narečja. V mestu je veliko muzejev in umetniških galerij, vključno s švicarskim narodnim muzejem in Kunsthausom. Schauspielhaus Zürich velja za eno najpomembnejših gledališč v nemško govorečem svetu.

Zürich velja za gospodarsko središče Švice. Celotno gospodarsko območje v Zürichu in okolici se imenuje tudi širše območje Züricha. V mednarodnem merilu jo zaznamujejo predvsem nizke davčne stopnje in visoka kakovost življenja, zato imajo nekatere mednarodne korporacije sedeže v Zürichu. Leta 2018 je bilo 5,4 % prebivalstva milijonarjev. Zaradi tega je Zürich mesto s tretjo največjo gostoto milijonarjev na svetu, za Monakom in Ženevo. Zaradi mednarodnega gospodarskega pomena se mesto Zürich pogosto prišteva med svetovna ali svetovljanska mesta.

Zürich je dom številnih finančnih ustanov in bančnih podjetij. Z glavno železniško postajo, največjo železniško postajo v Švici, in letališčem (ki je na ozemlju občine Kloten) je mesto Zürich celinsko prometno središče. Zaradi svojih večjih bank (vključno z UBS, Zürcher Kantonalbank in Credit Suisse) in zavarovalnic (Zürich Insurance Group in Swiss Re) je mednarodno finančno središče in največje finančno središče v Švici, sledita mu Ženeva in Lugano. Poleg tega je mesto dom Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo Zürich in Univerze v Zürichu, dveh največjih univerz v Švici. Zürich kljub sorazmerno majhnemu številu prebivalcev prištevamo med svetovljanska mesta. Zürich je najpomembnejše središče švicarske medijske in kreativne industrije. S svojo lego ob Zürichskem jezeru, dobro ohranjenim srednjeveškim starim mestnim jedrom ter široko paleto kulturnih dejavnosti in nočnega življenja je tudi središče turizma. Zürich se že leta uvršča poleg Basla in Ženeve med mesta z najvišjo kakovostjo življenja na svetu in hkrati poleg Ženeve z najvišjimi življenjskimi stroški na svetu.

Gospodarstvo je zelo močno usmerjeno v storitveni sektor, v katerem dela skoraj 90 % delovne sile Züricha. Okrog 10 % je danes zaposlenih v industriji in manj kot 1 % v kmetijstvu. Z 200.110 zaposlenimi prebivalci (po popisu leta 2000) ima mesto 318.543 delovnih mest. Večina zaposlenih (56 %) je bila dnevnih migrantov iz drugih občin. Poleg približno 178.000 dnevnih migrantov je še okoli 39.000 dnevnih migrantov iz mesta.

Najpomembnejši gospodarski sektor v Zürichu je sektor finančnih storitev, katerega središče je na trgu Paradeplatz. V mestu imajo sedež dve veliki banki UBS, največja upravljavka premoženja na svetu, in Credit Suisse, švicarska nacionalna banka, Zürcher Kantonalbank, tradicionalna zasebna banka Julius Baer in več manjših bančnih ustanov. V Zürichu je zastopanih tudi več kot 100 tujih bank. V züriškem bančnem središču je zaposlenih okoli 45.000 ljudi, skoraj polovica vseh bančnih uslužbencev v Švici. Zasebno bančništvo je zelo pomembno, saj se v Zürichu upravlja več kot 25 % svetovnega čezmejnega premoženja (približno ena tretjina v Švici). SIX Swiss Exchange ima tudi mednarodno pomembno vlogo in krepi pomen finančnega središča v Zürichu. Je ena tehnološko vodilnih borz na svetu. Zürich predstavlja tudi tretji največji zavarovalniški trg na svetu. Swiss Re, ena največjih pozavarovateljev na svetu, in Swiss Life, največja švicarska skupina življenjskih zavarovanj, imata sedež v Zürichu. Druga zavarovalnica mednarodnega pomena je Zurich Insurance Group. Celoten sektor finančnih storitev ustvari skoraj 50 % davčnih prihodkov mesta Zürich.

Drugi najpomembnejši gospodarski sektor so poslovne storitve, kot so pravno in upravljavsko svetovanje, IT ali upravljanje nepremičnin. Omeniti velja podjetje IBM Switzerland, ki upravlja pomemben raziskovalni laboratorij v Rüschlikonu. Od leta 2004 Google upravlja tudi Evropski raziskovalni center v Zürichu. Na nekdanji lokaciji podjetja Hürlimann AG je bila ustanovljena druga največja lokacija podjetja po Mountain Viewu.

Zaradi strukturnih sprememb se je zmanjšal pomen predelovalne industrije in gradbeništva. Vendar imajo velika industrijska podjetja še vedno podružnice v mestu Zürich, kot je Siemens. V Zürichu ima sedež tudi elektrotehnična skupina ABB.

Med ostalimi sektorji gospodarstva je treba omeniti predvsem: največjo švicarsko maloprodajno skupino Migros, največjega svetovnega proizvajalca čokolade Barry Callebaut, dva največja avtomobilska trgovca AMAG Group in Emil Frey Group ter največjo švicarsko potovalno družbo. skupina Kuoni.

Ne nazadnje zaradi kulturne raznolikosti Züricha je turizem v zadnjih letih postal tudi pomemben gospodarski dejavnik. Mesto Zürich vsako leto sprejme okrog devet milijonov dnevnih turistov in dva milijona gostov, ki prenočijo, od katerih večina v Zürichu ostane tudi poslovno.

Dolina Limmat je skoraj v celoti pozidana (stanovanjska in industrijska območja, komercialne cone). Gosto pozidana so tudi soncu izpostavljena in priljubljena stanovanjska območja na Zürichbergu in Waidbergu ter nižji odseki pobočij na zahodni strani doline na Uetlibergu. Čez Milchbuck se razvoj razširi na Glattal in sosednja območja.

Zelena pljuča mesta vključujejo obsežna gozdna območja Adlisberg, Zürichberg, Käferberg, Hönggerberg in Uetliberg. Pomembne zelene površine se nahajajo tudi ob obali jezera (Zürichhorn in Enge). Poleg tega je pozidano območje sproščeno s parki in vrtovi. Večje sosednje kmetijske površine ležijo na območju Affolterna in Seebacha.

V raziskavi iz leta 1996 je bilo 45,4 % celotne površine mesta Zürich (brez jezera) pripisanih naseljem, industriji in trgovini, 15,5 % prometu, 26,5 % gozdu, 11 % kmetijstvu in 1,2 % za vodo. Leta 2004 je bilo okoli 93 % območja, določenega za zazidljivo območje, pozidanega.

Zürich se nahaja v zmernem podnebnem pasu. Značilnosti podnebja Züricha so na eni strani vetrovi iz zahodnih smeri, ki pogosto prinašajo padavine, na drugi strani pa Bise (vzhodni ali severovzhodni veter), ki je običajno povezan z legami z visokim pritiskom in prinaša hladnejše vremenske faze. v vseh letnih časih, kot bi pričakovali v povprečju. Veter fehn, ki je pomemben v alpskih dolinah in na obrobju Alp, običajno nima posebnih podnebnih učinkov na Zürich.

Povprečna letna temperatura za normalno obdobje 1991–2020 na merilni postaji Zveznega urada za meteorologijo in klimatologijo (MeteoSwiss) v Zürich-Affolternu na 443 metrih nadmorske višine znaša 9,8 °C, najhladnejše povprečne mesečne temperature pa so bile izmerjene januarja. pri 1,0 °C, najtoplejši pa julija pri 19,2 °C. V povprečju se tukaj pričakuje okoli 105 dni pod 0°C. Poletnih dni je v povprečju okoli 51 na leto, običajno pa je vročih od 11 do 12 dni. Merilna postaja Zürich-Affoltern ima povprečno 1662 sončnih ur na leto. Skozi vse leto pade 1022 mm padavin, pri čemer so zaradi konvektivnih padavin v poletni polovici leta in predvsem v treh poletnih mesecih izmerjene večje količine kot pozimi.

Z geološkega vidika se Zürich nahaja v molasnem bazenu na švicarski planoti. V teku terciarja je bila kotlina zapolnjena z erozijskim drobirjem nastalih Alp, pri čemer lahko sedimente razdelimo v različne plasti. Nahajališča v morskih razmerah se imenujejo morske melase, tista v rečnih pogojih pa sladkovodne melase.

Za območje Züricha je pomembna zgornje sladkovodna molasa, ki se je nalagala v obdobju pred približno 16 do 5 milijoni let. Sestavljen je iz izmenjujoče plasti trdih peščenjakovih brežin in plasti mehkega laporja in je še posebej opazen na Uetlibergu in na hribih vzhodno od mesta. Z globoko vrtino bi v podzemlju Züricha našli več kot 1000 m debelo plast melase, preden bi naleteli na sedimente iz jurskega obdobja.

Regija je z napredovanjem ledenika Rhine-Linth med različnimi ledenimi dobami dobila odločilen krajinski pečat Züricha. Ledenik je poglobil in razširil obstoječe doline ter ustvaril nove doline. Dolini Limmat in Glatt Valley sta zapolnjeni s prodom iz ledene dobe ter drugimi sedimenti iz postglacialnega obdobja. Sledovi würmske poledenitve so še najbolj vidni. Med tako imenovanim Zürichškim stadionom (pred približno 20.000 leti) je nastala morenska stena, ki na severu zapira Züriško jezero. Zaznamuje jo greben med jezerom in dolino Sihl, višina na Lindenhofu v starem mestnem jedru in Burghölzli, medtem ko je dolina Sihl absorbirala tok staljene vode na robu ledenika.

Literatura in viri:

Duncan J. D. Smith: Samo v Zürichu – popotniški vodnik po edinstvenih krajih, skrivnih krajih in nenavadnih znamenitostih. Dunaj 2012,

Max Schultheiss, Andreas Motschi, Nicola Behrens: Zürich (Gemeinde). Historisches Lexikon der Schweiz. URL: https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/000171/2015-01-25/, 9. januar 2022,

Michael Pause, Ulrich Tubbesing: Zürcher Hausberge. AT Verlag, Aarau 2000,

Stadt Zürich, Präsidialdepartement, Statistik Stadt Zürich: Statistisches Jahrbuch der Stadt Zürich. Zürich 1905–2017,

Susanna Heimgartner: Zürich komplett (Regenbogen Reiseführer). Regenbogen, Zürich 2005,

Stadt Zurich, URL: https://www.stadt-zuerich.ch/portal/de/index.html, 9. januar 2022.