| Desni pritok Zadlaščice, potok Jelovšček,
teče v svojem spodnjem toku skozi težko dostopno sotesko. Strugo si je
izdolbel na precej nenavaden način. Čeprav je kamnina tod okoli predvsem
konglomeratna, teče potok skoraj pravokotno na njene gubaste plasti. Spodaj
v strugi je kamnina trdna, toda ko se dvignemo po stenah soteske, lahko
opazimo vedno večjo krušljivost stene, ki se krha v v velikih kockah. Ravno
zaradi krušljive stene je dostop do najvišjega slapa precej težak. Zaradi
nevarnosti zdrsa je tudi zelo nevaren.
Tisti, ki se bodo spustili v sotesko, bodo poplačani
z izredno slikovitostjo šumnikov, slapov in orjaških balvanov, ki na nekaterih
mestih zapirajo strugo. Povsod je žlahtna zelena barva mahu, s katerim
so prevlečene stene soteske. Vse skupaj deluje naravnost pravljično. Prava
škoda je, da vsaj do največjega slapa ne vodi urejena pot. Tudi 20 m visok
slap je nekaj posebnega. Potok sprva polzi po steni naravnost proti navpičnemu
kanalu, kjer se začne v padcu počasi obračati, dokler ne naredi 180 stopinj
zasuka in konča v precej globokem tolmunu.
Del tolmuna sega pod izdolben skalni previs.
Sam slap in tolmun se tako nahajata v visokem navpičnem kotlu, iz katerega
teče voda pravokotno po lepo vidnih plasteh kamnine. Po osmih metrih pade
voda v meter visokem, vendar izredno slikovitem šumu. Po desetih metrih
nadaljnjega toka se struga prelomi pod dva velika skalna balvana. Tu po
izdolbenem žlebu pada 5 m visok slap, ki se pri dnu zaganja v prvi balvan.
Za balvani se soteska nekoliko razširi. Tu po skalah polzi manjši potok,
ki po deževju drsi v Jelovšček kot 30 m visok slap. Po krajšem toku pada
potok kot 5 m visok slap v spodnja korita Jelovščka.Tu se skriva kar nekaj
precej globokih tolmunov.
DOSTOP: Dostop do korit in slapov
Jelovščka manj izkušenim planincem zaradi spolzkega in strmega brega ni
priporočljiv. Za varovanje je potrebno vsaj 50 m vrvi.
Iz Tolmina gremo skozi Žabče in naprej po ozki asfaltirani cesti do
hidroelektrarne ob sotočju Jelovščka in Zadlaščice. Če se odpravimo peš,
je od Tolmina do hidroelektrarne eno uro in pol hoje po asfaltirani cesti
nad strugo Zadlaščice. S ceste je ves čas lep pogled na sotesko Tolminke
in naprej po dolini Zadlaščice. Cevovod nad hidroelektrarno sicer nekoliko
kazi panoramo, vendar ne toliko, da ne bi prišla do izraza lepota okoliških
gora. Lepa je tudi pešpot iz Tolmina preko Hudičevega mosta čez Tolminska
korita proti Zadlazu.
Pri hidroelektrarni zavijemo z asfaltirane ceste na potko, takoj za
ograjo. Pred lesenim mostičem se podamo na brezpotje ob Jelovščku navzgor.
Potok živahno poskakuje med skalami in kmalu pridemo do velikega balvana,
pod katerim si je voda izdolbla svojo pot. Tu kot desni pritok teče potoček,
ki dela več kot 50 m visoko slapišče s slapovi, visokimi okoli 5 m.
Poleti, ko je vodostaj nižji, lahko nadaljujemo pot kar po strugi potoka
navzgor. Od tu naprej je po deževnih dneh pot po strugi Jelovščka težko
prehodna.
Če želimo priti do najvišjega slapa, moramo od hidroelektrarne kreniti
po serpetinasti cesti do cevovoda, čez katerega vodi cesta. S tega mesta
je zelo lep razgled po dolini proti Tolminu. Spustimo se na levo do hiške.
Od tu krenemo po brezpotju pod cesto do naravnega skalnega zidu, ki se
spušča prav v globino do potoka. Tu lahko privežemo vrv ob kako trdno drevo
in se počasi spustimo navzdol v globel. Vrv sicer ni nujna, toda pozneje
nam bo olajšala pot po strmem in drčljivem bregu navzgor. Na dnu globeli
je vzdušje naravnost pravljično. Pod dvema velikima balvanoma teče potok
Jelovšček. Prav za njima se kot 30 m visok, vendar neizrazit slap spušča
desni pritok Jelovščka. Od tu je lep pogled po skoraj ravni strugi navzgor.
Pred vhodom v skrivnosten kotel je zelo lep in izrazit 1 m visok šum.
Vidi se tudi zgornji del 20 m visokega slapa, ki pada pravokotno na smer
struge. Le zamolklo bučanje nam daje vedeti o silni moči padajoče vode.
Balvane je potrebno preplezati in se mimo 5 m visokega slapa, ki pada prav
pod prvi balvan, povzpeti do struge. Potok skoraj v celoti zapolnjuje strugo,
zato neprostovoljno kopanje ne bo redkost. Lepo so vidne gube kamnine,
preko katerih teče potok skoraj pravokotno. Po nekaj metrih, ko postaja
bučanje vedno močnejše, pridemo do ustja kotla, v katerega pada slap. Na
desno se lahko povzpnemo v izdolbino, odkoder je pogled na slap najlepši.
Mountains around - okolišnje gore
|
Entry into the ravine - vhod v sotesko Jelovščka
|
White waters - Šumelišče
|
In the ravine - v soteski
|
Right affluent of the Jelovšček (waterfall with the height
over 20 m - but not permanent)
|
