Kdor želi doživeti in videti slapove Slovenije v malem, lahko to stori
prav z obiskom Pekla pri Borovnici. Dostop je glede na večino slovenskih
slapov primerno označen in ustrezno opremljen s stopnicami, jeklenimi vrvmi
nad prepadi in lesenimi brvmi. Potok Otavščica izvira pod vasicama D.Otave
in G.Otave. Otavščica si utira pot skozi strmo sotesko in je pravzaprav
eno samo veliko slapišče. Je izredno razgiban potok, saj ustvarja veliko
različnih oblik slapov, skočnikov in šumelišč. Napis in zemljevid vklesan
v deblo na začetku vzpona proti slapovom nas opozarja na pet slapov, vendar
jih je pravzaprav *sedem, visokih od štiri do dvajset metrov. Če štejemo
še strme brzice in žlebove po katerih teče potok, pa še mnogo več. Pomladi,
lahko občutimo harmonijo med padajočo vodo, slikovitimi skalnimi policami
in cvetočim zelenjem. Zima pa nas bo presenetila s fantastičnimi zmrznjenimi
oblikami v led ujete Otavščice.
DOSTOP: Preden se odpravimo na pot je potrebno vedeti, da je za varno pot potrebna ustrezna planinska obutev in telesna pripravljenost. Pot do gornjih slapov v soteski je deloma tudi plezalna zato ni primerna za majhne otroke ali za "sprehod s psom". Iz Vrhnike krenemo mimo Bistre (tehnični muzej) do Borovnice, nato naprej po cesti do vasi Ohonice in
Pristave do doma v Peklu. Od tu nadaljujemo pot po markirani in lepo izhojeni sprehajalni poti
skozi livado na kateri je pokonci stoječe deblo s stiliriziranim zemljevidom
Pekla ter označinimi (petimi) slapovi. Že takoj pri prihodu do potoka (5
min. hoje) pridemo do brvi, od koder lahko vidimo prve brzice s padcem
kakih 5 metrov. Pot nadaljujemo navzgor ob levi strani potoka. Desno v
breg lahko opazimo tudi strme žlebove, obrasle z mahom odkoder pritekajo
manjši potočki v Otavščico. Ob brzicah navzgor pridemo do prvih treh
šumov višinskih razlik od 2 do 4 m (Oznaka
Slap 1). Zanimivo je, da je označen manjši slap, medtem ko zgoraj dosti
večji (*četrti slap) s strmim žlebom ni
nikjer omenjen. Kmalu pridemo po zmerno vzpenjajoči se poti do skalnate
stene, do brvi preko potoka in do lesenih stopnic. Če ne nadaljujemo poti
takoj desno preko brvi, temveč nekaj metrov levo, lahko opazimo slap, ki
pada preko skalne stene (višinska razlika 15+ m., oznaka Slap
2). Lesene stopnice vodijo do vrha drugega slapa, kjer je tolmun,
v katerega pada tretji slap Kozjak (Skupaj
z vrhnjim žlebom 20- m višinske razlike). Lesene stopnice in železne
lestve vodijo do steze ob levem bregu potoka in nato čez brv, od koder
lahko navzgor vidimo razpenjen potok, ki drsi po stmem žlebu (višinska
razlika 5 m). Označena pot vodi strmo v desni breg potoka. Če pozorneje
pogledamo na nasprotni breg lahko opazimo staro pot do (četrtega)
slapa.
Žal so jo neurja in leta močno načela, vendar zanjo lokalna skupnost vzorno skrbi. Po njej pridemo do četrtega
slapa, ki pada v strmem žlebu 7 m globoko. Po isti poti se moramo vrniti
nazaj čez potok in nato naprej po strmi poti navzgor ob nekaj manjših skočnikih
proti *petemu slapu. Pogled nanj je izredno
slikovit, saj mogočen curek vode pada v več kot 15+ m globokem padcu na
skalnato polico in se po njej razprši v veličastno pahljačo. Pot nadaljujemo
preko brvi v levi breg, nad *šestim slapom (višinska razlika 15- m), skritem
v koritih. Ta slap je viden takoj nad petim. Kmalu pridemo preko
brvi čez globoka korita do najvišjega (petega) *sedmega
slapa (približno 20+ višinske razlike). Čeprav je ponekod v literaturi potok skozi sotesko imenovan Borovniščica, dobi potok Otavščica ime Borovniščica, šele nižje po izteku iz soteske Pekel. |
|
