Šempeter v Savinjski dolini je kraj, kjer se naravna lega, bogata zgodovina in kulturna dediščina prepletajo v izjemno celoto. Leži v osrčju rodovitne Savinjske doline, na stičišču pomembnih prometnih poti, kar je skozi stoletja odločilno oblikovalo njegov razvoj in pomen. Danes je kraj svetovno znan predvsem po svoji Rimski nekropoli, enem najlepše ohranjenih spomenikov rimske dobe v Srednji Evropi. Monumentalne marmorne grobnice, ki so pripadale premožnim družinam iz antične Celeie, pričajo o visoki stopnji umetnostnega znanja, družbenem statusu in kulturni razgledanosti rimskega prebivalstva tega prostora.
Poleg arheoloških zakladov je Šempeter tudi izhodišče za raziskovanje naravnih znamenitosti. Le štiri kilometre od naselja se nahaja jama Pekel, ena najbolj slikovitih kraških jam v Sloveniji, znana po svoji dvojni naravi – zgornjem suhem in spodnjem vodnem delu – ter po dramatičnem vhodu, ki spominja na odprta peklenska usta. Zaradi bližine in dobre dostopnosti je obisk jame priljubljen med pohodniki, družinami in ljubitelji narave.
V srednjem veku je imel Šempeter strateško vlogo kot pomembna postaja na trgovski in potniški poti med Dunajem in Trstom. Ta lega mu je prinesla živahen utrip, razvoj obrti ter stik z različnimi kulturami in vplivi. Ostanki srednjeveških struktur, starih poti in zapisov pričajo o tem, da je bil kraj pomembno vozlišče na severno-jugovnem prometnem koridorju.
Savinjska dolina pa ni znana le po zgodovini, temveč tudi po svoji gospodarski identiteti. Okolica Šempetra je prežeta s tradicijo hmeljarstva, ki je v regiji prisotno že več kot stoletje. Nasadi hmelja – pogosto imenovanega zeleno zlato – obdajajo naselje in ustvarjajo prepoznavno kulturno krajino. Hmelj predstavlja ključno surovino za pivovarsko industrijo, ki je v Savinjski dolini dosegla mednarodni ugled, lokalnim skupnostim pa prinesla gospodarsko stabilnost in posebne običaje, povezane s sezonskim delom na hmeljiščih.
Posebno zanimiva je tudi geografska dinamika prostora. V začetku 20. stoletja je reka Savinja tekla v neposredni bližini Šempetra, a se je zaradi regulacij, poplavnih ukrepov in naravnih procesov njena struga postopoma premaknila. Danes je oddaljena približno dva kilometra od naselja, kar je pomembno vplivalo na razvoj krajine, kmetijstva in poselitvenih vzorcev. Ta premik je eden izmed primerov, kako se človek in narava nenehno prilagajata drug drugemu.
Šempeter