Falska graščina se nahaja na rečni terasi pred ozko sotesko nad desnim bregom Drave. Soteska predstavlja geološko in klimatsko mejo – nekdaj pa je predstavljala tudi kulturno in politično mejo med Koroško in Štajersko. Grad Fala je imel tako strateško lego nadzora pokrajine. Zanimivo je poimenovanje kraja Fala: Faal – padec, brzica. Na tem mestu, kjer so bile nekoč dravske brzice, stoji danes hidroelektrarna Fala.
Falska graščina (vizualizacija marec 2015)
Prva pisna omemba Fale (Domus Volmars – Valle) je bila že leta 1245 (vir: Ministrstvo za kulturo RS, marec 2015). V gradu je bil samostan, ki je ta kraj naredil za kulturno središče. Leta 1620 je bil na Fali ustanovljen oddelek dunajske univerze s predavanji o filozofiji, teologiji in ekonomiki. Leta 1628 je dunajska univerza potrdila statut univerze Fala, ki je tako prva visokošolska ustanova na današnjem območju Republike Slovenije.
V času jožefinskih reform je bil samostan z univerzo razpuščen, grad pa je leta 1782 postal državna gospoščina. Leta 1824 ga je odkupil Martin Liebmann (povišan v viteza Martin Freiherr von Rast), ki je gradu dal pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju regije. Po drugi svetovni vojni je grad s posestjo postal družbena lastnina, a je postopoma propadal in bil razdeljen na družbena stanovanja, v katerih so se menjali različni stanovalci.
Januarja 2006 je bil grad z aktom razglasitve razglašen za spomenik lokalnega pomena. Decembra istega leta je grad s posestjo kupil Maximilian M. Slavič ter ga obnovil do stanja, da je ponovno zaživel kot graščina. Vizualizacija predstavlja stanje gradu marca 2015.
Današnja podoba Falske graščine sodi v baročno obdobje, saj je bila v 17. stoletju preoblikovana iz srednjeveške utrdbe v reprezentativno rezidenco. Baročne značilnosti se kažejo v simetriji, poudarjeni reprezentativnosti ter bogato okrašenih notranjih prostorih. Graščina je s svojo lego ob Dravi simbol povezovanja naravnih danosti in človeške ustvarjalnosti.
Danes je Falska graščina pomemben kulturni spomenik, ki priča o bogati zgodovini Dravske doline. Poleg zgodovinskega pomena ima tudi kulturno vlogo – v njej se občasno odvijajo prireditve, razstave in raziskovalne dejavnosti, ki ohranjajo spomin na njeno univerzitetno tradicijo. Falska graščina je tako most med preteklostjo in sedanjostjo: od strateške utrdbe, preko samostana in univerze, do današnjega kulturnega spomenika.
| Obdobje / slog | Značilnosti | Vloga gradu | Današnja dediščina |
|---|---|---|---|
| Srednjeveška utrdba (13. stol.) |
|
Strateška utrdba (meja Koroška-Štajerska) | Temelji in zgodovinski pomen |
| Baročna graščina (17. stol.) |
|
Kulturno središče, samostan in oddelek dunajske univerze | Osnova današnje podobe |
| Jožefinske reforme (18. stol.) | Preureditev v državno gospoščino | Gospodarska in upravna vloga | Arhivski zapisi o vlogi |
| 19.–20. stol. | Družina Liebmann, po 1945 družbena stanovanja | Gospodarski razvoj, nato propadanje | Status kulturne dediščine |
| Sodobna obnova (21. stol.) | Obnova v duhu baroka (M. Slavič) | Kulturni spomenik, prireditve | Živahna kulturna identiteta |
Viri in literatura:
- Listina iz leta 1245 – Domus Volmars – Valle (Vir: Ministrstvo za kulturo RS, 2015).
- Univerzitetni statuti (1620–1628) (Vir: Arhiv dunajske univerze). Potrditev statuta univerze Fala (1628) kot prve visokošolske ustanove na današnjem slovenskem območju.
- Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji (1977) in Grajske stavbe v severni Sloveniji (1990).
- Jože Curk: Gradovi na Slovenskem (1980).