 |
Jorgen Haugen Sorensen
(Kobenhven, Danska), 1975
Igriva in ironična, skoraj nadrealistično učinkujoča
kompozicija se prostorsko razvija v dialogu gladkih jeklenih plošč in lahkotno
zakrivljene žice, ki skulpturo nežno ovija in slikovito rahlja njeno konturo.
Tipajoče vitice se vraščajo v tla in zadržujejo plastiko v sorazmerno majhnih
dimenzijah. Sorensenova rešitev je morda duhovit (postmordenističen?) komentar
na monumentalno resnobnost preostalih skulptur njegovih kiparskih kolegov
na ravenski Formi vivi. |
|
