Od Sočerge, kjer je idealno izhodišče za pešpot proti naravnemu mostu, do 100 m višje ležeče cerkvice sv. Kirika je le 500 m. Vasica Sočerga leži na flišnatih tleh, ko pa se vzpnemo do sv. Kirika so tla iz alveolinskega apnenca. Na robu kraškega roba Velega Badina je preperevanje kamnine in kemično delovanje vode izredno močno. Povsod so opazne kraške oblike kot so škraplje. Pod prstjo je kemično delovanje vode še močnejše: skale in kamni iz alveolinskega apnenca so izjedeni v prav fantazijske oblike in na zunanji plasti so lepo vidni reliefi in obrisi alveolin in numulitov. Med alveolinskim apnencem je na tem območju opaziti tudi kamne iz lapornatih apnencev.

Da je bila pokrajina nekdaj kultivirana pričajo ostanki kamnitih zidov, ki so značilno obrnjeni vsi v isto smer SV. Pokrajina tu gravitira v Movraško Valo kjer je največje naselje vasica Movraž.

Kraški rob Velikega Badina ima v skrajnem SZ delu značilne skale osamelce od katerih so nekatere neverjetno podobne kamnitim skulpturam na Velikonočnem otoku - igra narave nima meja.Kraški rob ima obliko terasate strukturne stopnje. Spodmoli se nahajajo v zgornji. Značilnost stropa spodmola je jamska morfologija - izločena siga v obliki 'zaves' in 'reber'. Pod kraškim robom, tam kjer se vije cesta med mejnima prehodoma, se začenjajo flišnata tla. Tu iz brega izvirajo manjši potočki - povirje potoka Bračane (desnega pritoka reke Mirne).