1

2

LOŽANSKI KAMEN IN LOŽANSKI KAMNARJI [glej tudi : Muzej na prostem Rogatec] Ložanski kamen in ložanski "kamenarji" sta pojma, ki žal nista znana širši javnosti. Na gozdnatem območju Loga na jugozahodnih slemenih Maclja, kjer izvira tudi mejna reka Sotla, se je zaradi obilice lesa že v 18.stoletju razvilo glažutarstvo, vzporedno pa je potekala tudi kamnarska dejavnost - lomljenje kamna in izdelovanje brusov iz tega ložanskega kamna, kakor so domačini poimenovali tamkajšnji kremenov peščenjak. Od 19. stoletja pa vse do l. 1956 se je kamnoseštvo v Logu razvijalo kot živahna in cvetoča obrt. Podatek ljudskega štetja iz l.1910 za naselje Log - 155 hišnih številk in 155 kamnarjev - pove, da je ta obrt predstavljala edino možnost čeravno bornega zaslužka in je dejansko preprečila, da bi se ljudje v času gospodarskih kriz izseljevali s tega območja. Do leta 1811 so imeli kamnolome v najemu še kmetje sami, pozneje pa so postali lastniki veleposestniki, od tega več kot polovica Nemci in domačini Ložani so hodili v njihove kamnolome le še na dnino.Nekoliko bolje je bilo delo kamnoseka plačano v času po vojni. Kamnarji so izdelovali velike industrijske in obrtne bruse vseh vrst, ploščate in okrogle kosjake - osle, mizarske gladilnike ručerje, steklobruse, kašarje za phanje kaše in valje za sadne mline. Velike brusne kamne so tovorili po drčah ali s težkimi vozovi z volovsko vprego v dolino, v 19.st., ko v Rogatcu še ni bilo železnice (šele l. 1903), pa celo čez preval Pečica do Poljčan na drugi strani Boča. Tržili so jih tudi po deželah srednje Evrope.

Log; Julij 2005 :: avtor: Boštjan Burger , 1996 - 2007 :: Tekst:pripravila: Irena Roškar, Zavod Rogaška dediščina - Rogatec, april 2004