Bogojina je gručasto naselje na južnih obronkih Goričkega. Kraj
je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1208, trške pravice pa je pridobil
1688. V Bogojini stoji ena najpomembnejših stavb sodobne sakralne arhitekture
na Slovenskem: župnijska cerkev Gospodovega
vnebohoda. Bogojina, župnijska cerkev Kristusovega vnebohoda (1925-56). Značilnost cerkve je, da objema apsido stare romanske cerkve iz 14. stoletja. Vstop v novo cerkev je tako preko ohranjenega vhodnega dela stare cerkve. Nova cerkve ima zvonik z okroglim tlorisom.
Ta cerkev, posvečena VNEBOHODU GOSPODOVEMU, je
bila sezidana v letih 1925-1927 po načrtih najpomembnejšega slovenskega
arhitekta JOŽEFA PLEČNIKA (1872 - 1957), ko je bil župnik v bogojini IVAN
BAŠA (1875 - 1931).
Popolnoma je ohranjena stara cerkev
iz XIV. stoletja. Nad njo je kor nove cerkve. Stebri, oltarja, krstilnik,
prižnica in obhajilna miza so iz marmorja iz Podpeči
pri Ljubljani. Lončeni krožniki na hrastovem stropu in vrči na glavnem
oltarju so delo domačih lončarjev iz Filovec in Bogojine. Kip Kristusa
na pročelju cerkve in kip. sv. Jožefa na stranskem oltarju je delo kiparja
Lapuha iz Ljubljane. Slika Vnebohoda nad glavnim oltarjemin Križev pot
sta delo akad. slikarja Janeza Mežana. Zunaj je bila cerkev na novo prebeljena leta
1999, notranjščina cerkve pa leta 1998. Akademik France Stele piše o tej cerkvi, da jo
smemo prištevati najpomembnejšim in najzanimivejšim arhitekturam svoje
domovine.
|
