| Koroška proga (dravska proga)
poteka
od Maribora - Studenci do
Celovca in je bila zgrajena kot del povezave glavne prometne smeri Južne
železnice Dunaj - Trst s Tirolsko. Zasebna družba z imenom Južna železnica
(Südbahn-Gesellschaft) je v svoji ambiciji, da bi obvladovala vse večje
območje, zgradila najprej povezavo na vzhod od Pragerskega do Budimpešte
(1860-1861), nato pa je sklenila povezati Nemčijo z Italijo (Kufstein -
Innsbruck - prelaz Brenner - Ala (Verona) in to, Brennersko progo, povezati
s svojim ostalim omrežjem. V vozlišču Franzensfeste (danes Fortezza v Italiji)
se je nanjo priključila Koroška proga iz Maribora. Le-to je Južna železnica
prevzela od lokalnih koncesionarjev, ki so imeli dovolj moči le za začetek
del.
15. marca 1856 je bil v Celovcu ustanovljen komite za gradnjo, predkoncesija je bila izdana maja 1856, oktobra istega leta je komite dobil koncesijo za gradnjo proge Maribor - Beljak - Brixen (Južna Tirolska) z odcepom Beljak - Gorica. Progo so začeli graditi 18. julija 1857. Otvoritev je bila 31. maja 1863 (Maribor - Celovec), naslednje leto 30. maja 1864 pa do Beljaka. Dolžina proge (Maribor - Celovec) je 126,5 km - od tega poteka 82,152 km po ozemlju Republike Slovenije. Od Celovca do Beljaka je še dodatnih 38,6 km. Prvo etapo od Maribora do Vuzenice so predali v promet 13. novembra 1862. Koroška proga je poleg proge cesarice Elizabete (Dunaj - Salzburg - Wörgl) postala druga železniška povezava Avstro-Ogrske v smeri vzhod - zahod. |
 |