Razstava razkriva obiskovalcu delček manj znane zgodovine Slovenije in prikazuje kočevsko deželo, ki jo je njeno večinsko prebivalstvo po več kot 600 letih nenadoma zapustilo pozimi 1941/42. Temelji na večletnem vsestranskem raziskovalnem delu Mitje Ferenca in na natančni topografski obdelavi Kočevske. Zasnovana je kot soočenje preteklosti s sedanjostjo, s poudarkom na tisti kulturni dediščini, ki je danes ni več.

Propadanje dediščine se je začelo že z izseljevanjem konec 19. stoletja. Po prihodu italijanske vojske v Kočevje so se kočevski Nemci odločili za preselitev. Na novo naselitveno območje ob Savi in Sotli se je preselilo kar 11.509 oseb oz. okoli 97 odstotkov Kočevarjev. Med roško ofenzivo poleti 1942 so Italijani požgali mnoge kočevarske vasi, da se v njih ne bi naselili partizani. Po končani drugi svetovni vojni so nenadoma ostali brez doma in domovine. Danes živijo razkropljeni po vsem svetu, največ v ZDA in Avstriji.

Izselitev kočevskih Nemcev, vojno pustošenje, povojno propadanje in načrtno rušenje v prvi polovici petdesetih let 20. stoletja so pripeljali do skoraj popolnega uničenja materialnih ostankov kulturne dediščine kočevskih Nemcev. Velika sprememba celotne kulturne krajine na Kočevskem je primer, ki bi mu po obsegu daleč naokoli težko našli enakega. Danes so obsežni deli nekdaj kultiviranega ozemlja preraščeni z gozdom, naselja porušena in odstranjena. Znamenja njihove 600-letne prisotnosti na Kočevskem so skoraj izginula. Od 176 naselij jih je več kot sto porušenih in odstranjenih, od 123 cerkva se jih je ohranilo le 28, v 6 od 17 župnij pa sploh ni nobenega sakralnega objekta več. Ohranjenih je le še 523 nagrobnikov kočevskih Nemcev. Nekaj od teh si lahko ogledate tudi v Pokrajinskem muzeju Kočevje.