[Rimska nekropola - Roman necropolis #1|Rimska nekropola - Roman necropolis #2|3D -Grifon]

Šempeter v Savinjski dolini leži ob magistrali Maribor - Ljubljana, 12 km zahodno od Celja. Rodovitna dolina je vabila k naselitvi že prazgodovinska ljudstva. Za njen razvoj je bila pomembna tudi t.i. ,jantarna pot', ki je šla skoznjo. Pozneje, za časa Rimljanov, pa je njeno vlogo prevzela cesta, ki je povezovala Italijo s provincami. Znane so prazgodovinske gomile v Grižah in Šeščah ter njim pripadajoča naselbina na Langerju. Prazgodovinski grobovi so bili tudi v samem Šempetru, in sicer neposredno pod rimskim, na vzhodnem delu nekropole. Pripadali so zgodnji železni dobi, t.i. Ha B kulturi. Iz rimskega obdobja so nam znane najdbe iz Dobrteše vasi, kjer so odkrili žrtvenik v obliki piliastra, posvečen domačemu božanstvu Karvoniji, in nove.

Spektacijeva grobnica

Že leta 1956 so na dvorišču današnjega SIP-a, blizu železniške postaje Šempeter, odkrili 4 grobove iz 4. stoletja našega štetja. V njihovi neposredni bližini, južno od magistralke Celje - Ljubljana, pa leta 1978 še marmorne nagrobnike iz istega časa. Prav gotovo gre za za novo grobišče, nastalo po uničenju nekropole v Šempetru. V Podlogu pri Šempetru so pri toplem vrelcu našli mozaične kamenčke, ki spet kažejo na naselbino. V Novem Kloštru so na njivi izkopali nagrobnik dveh Rimljanov, ki je bil pozneje v Vrbju, danes pa ga hrani Pokrajinski muzej v Celju. V Vrblju je bil tudi marmorni kapitel, ki je leta stal na travniku usmiljenih bratov. Največje najdišče v neposredni bližini Šempetra pa predstavlja vojaško taborišče II. Italske legije, zgrajeno na 25 hektarski površini med Ločico in bregom pri Polzeli v drugi polovici 2. stoletja, za vlade Marka Avrelija (162-180), ko so čez Donavo vdrla germanska plemena Kvadov in Markomanov in je imperiju pretila vojna, rimljani pa so hoteli zavarovati prehod čez trojane. Vojna nevarnost je kmalu minila, taboriše pa je ostalo in čaka na arheologovo lopato ter dokončno raziskavo.