[Lapidarij]
|
|
| V starejši železni ali halštatski dobi (750-300 pr.n.š.) je postal
,svet' živahnejši. V naše kraje so se naselila nova ljudstva. Znana,
a neraziskana je naselbina na Miklavškem hribu v Celju, ki je ležala ob
jantarni poti in plovni Savinji. Tudi naselbina na Rifniku je postala velika.
Ljudje so se v tem času ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom, razvita
je bila menjalna trgovina, predvsem pa obrt.
Prevladovala je lončarska obrt; nekatere kultne posode v tem času so bile prave mojstrovine. Zelo je napredovala obdelava kovin, predvsem nakita in lepega posodja. Orožje so kovali iz železa. Na Rifniku so našli kalupe za vlivanje različnih bronastih okrasnih predmetov. Razvito je bilo tkalstvo. Na podlagi bogatih najdb sodi naselbina na Rifniku med najpomembnejša najdišča starejše železne dobe v Sloveniji. Hiše so bile preproste, spletene iz šibja in ometane z ilovico. Bile so strnjene na višinskih najdiščih, kot sta Rifnik in Sv. Magdalena nad Langarjem. Hiša je imela ponavadi eden do dva prostora. [2.] |
