Poleg živega srebra so sloves Idrije ponesle v svet tudi znamenite ročno klekljane čipke. Ta imenitna domača umetna obrt, ki marsikdaj presega raven rokodelske spretnosti in prehaja v območje pravcate likovne ustvarjalnosti ter ornamentike, ima v Idriji več kot 300 - letno tradicijo. Velik razmah je klekljanje doživljalo že v 18. stoletju, pozneje pa zlasti v desetletjih pred prvo svetovno vojno. čipkarstvo je predstavljalo kontrast grobemu rudarskemu delu, izražalo težnjo po lepoti, omogočalo družabnnost in predstavljalo pomemben dodatni vir zaslužka. Poleg prevzemanja tujih vzorov so idrijske klekljarice izoblikovale tudi svojske vzorce, tehnike in izdelke. Pomembno vlogo je vseskozi igrala čipkarska šola, ki deluje neprekinjeno že od leta 1876. Vsako leto je Idrija zadnji teden avgusta prizorišče čipkarskega festivala, ki doseže vižek z javnim tekmovanjem najboljžih klekljaric.

Razstava je nameščena v dveh prostorih. Manjši prostor je namenjen priložnostnim razstavam. Na razstavi lahko vidimo klekljarski pribor, različne vzorce - papirce, stare kataloge in različne aplikacije čipke v zavesi, namiznem prtu, perilu, ženski garderobi, pokrivalih in drugod. Velika dvorana predstavlja vrsto dragocenih starejših čipk, značilne stare vzorce in nekatere izjemne izdelke. Med cerkvenimi čipkami nastopajo stari oltarni prti in čudovito obredno oblačilo - alba. Zanimiva in prisrčna je nekdanja krstna srajčka kot tudi klekljania tihožitja in figuralni motivi. Največja atrakcija je velikanski namizni prt, ki je bil izdelan leta 1976 kot darilo za Jovanko Broz, soprogo tedanjega jugoslovanskega predsednika Tita. Prt je pod spretnimi prsti skupine 15 - 20 najboljših klekljaric nastajal pol leta, meri pa skoraj 6 kvadratnih metrov.