| V hiši s črno kuhinjo se je v kuhinji samo kuhalo in se je tu večinoma
zadrževala samo gospodinja, ki je delala v prostoru z bolj malo svetlobe
in bila ob dimu izpostavljena še prepihu ter vročini ob ognju in marzu
z druge strani. Ob ognjišču je na kamnitih ali prstenih tleh praviloma
stala bosa.
Zaradi gostega dima v kuhinji ni bilo kaj dosti pohištva, zato pa so postavili sklednike, žličnike in škafe z vodo na "lopo". Na "zidu" so stali "koza" za sušenje drv in "trimpusi". na tla so postavili posodo za pripravo svinjske krme ter še manjša tnala in sekire. Obvezni kos pohištva je bila klop brez naslonjala za odlaganje loncev. V zidnih vdolbinah so, tako kot pri dimnicah, našli mesto za solnico, mlinček za kavo in vžigalice. Gospodinja je uporabljala posodo različnih oblik in iz različnega materiala. Pri kuhi na ognju je rabila litoželezne lonce, "piskre", in glinaste sklede. Lonce je postavila na železne podstavke, "trimpuse", okrogle ali trIkotne oblike, in pod njimi zakurila. V lesenih posodah, narejenih iz dog, tesanih, struženih ali pletenih, je shranjevala zrnje, semena, sadje ter prenašala vodo in hrano. Čebre in škafe je imela za vodo, v "dežo" je shranila mast, v "kaduni" je zamesila kruh, ki je vzhajal v "slamn'ci"; v skledi se je kisalo mleko in v pinji je ometla "puter". Jedli so z lesenimi žlicami in praviloma iz ene sklede. Pri hiši so imeli tudi lesene "talirje", krožnike, ki so jim namenili prostor v skledniku ali skledah. Prav tako so rabili "piskriče" za kavo ali mleko, "gvaže", kozarce, za pijačo - "štamprili" za "šnops" in "kregl" za most. |
