|
Razstava: Medičarstvo in svečarstvo
na Dolenjskem (24. november 2000 - 23. september
2001)
Medičarstvo (lectarstvo, strdenarija) je dejavnost, ki iz medu proizvaja različno medeno pecivo, medico in sveče. Ime je nastalo po značilnem pecivu - lectu. Obrt je bila razširjena v Evropi: na Hrvatskem, Madžarskem, v Avstriji, Nemčiji ter na Češkem in Slovaškem. Medičarji ali lectarji so delovali tudi v večjih slovenskih mestih in trgih. Na Slovenskem je lectarska obrt sorazmerno stara. Prve omembe izvirajo iz 14 stoletja. Takrat medičarji še niso izdelovali medenjakov po lesenih kalupih. V Evropi so najstarejši modeli iz srede 15. stoletja in sicer za marcipan. Pri nas pa je najstarejši ohranjeni model iz 16. stoletja. Omembe medičarjev in svečarjev pa imamo v arhivskih dokumentih iz 17. stoletja, na Dolenjskem pa iz 18. stoletja. Kranjski lectarji niso nikoli imeli svoje cehovske organizacije, ampak so bili vključeni v dunajski, graški in celovški ceh. Medičarstvo je bila kot obrt največkrat povezano s svečarstvom. Svečarstvo (voščenarija) pa je obrtna dejavnost, ki izdeluje sveče. Za surovino uporablja vosek, loj, stearin in parafin. Sveče izdeluje na različne načine: namakanje, oblivanje, ulivanje, vlečenje in zvijanje. Svečarstvo in medičarstvo sta bili sezonski dejavnosti. Od velike noči do Miklavža so izdelovali in prodajali predvsem lect in drugo medeno pecivo. Sveče pa so izdelovali zlasti pozimi, decembra, januarja, tja do svečnice 2. februarja.  leto 2000
|
