|
Mojstrana je gručasto naselje na nadmorski višini 661 m v občini Kranjska Gora v Zgornjesavski dolini. Naselje se nahaja pod cesto Jesenice - Kranjska Gora, na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Triglavska Bistrica. Ob potoku Triglavska Bistrica se proti jugozahodu v Triglavski narodni park odpira ledeniška dolina Vrata. K naselju spadajo zaselki Šraj, Ros in Peričnik.
V naselju se odcepi cesta proti jugu čez Kosmačev preval (847 m) med planoto Mežaklo (1593 m) in triglavskim pogorjem v dolino Zgornje Radovne, od tam pa v ledeniški dolini Krmo in Kot.
Razvoj naselja je povezan s fužinarstvom in nahajališči železove rude v bližini, pa tudi s cementarno, ki je propadla po prvi svetovni vojni. Danes se prebivalci ukvarjajo z živinorejo, povezano s poletnim planinskim pašništvom, ter z delom v domači kovinski, lesni in tekstilni industriji in na Jesenicah. V bližini je manjša hidroelektrarna. Pomemben je turizem, tu je osrednje izhodišče za vzpone v Julijce in Karavanke, poleg naselja je smučišče z vlečnico.
Ogleda vredne zanimivosti so cerkev sv. Klemena iz 17. stoletja, Triglavska muzejska zbirka, orjaški vaški oreh z obsegom 470 cm, park Triglavski gaj, Šmercova hiša, Ambrožčeva hiša, visoka slapova Spodnji in Zgornji Peričnik v dolini Vrat, ostanki akvadukta za nekdanjo cementarno, Aljažev dom in spomenik padlim partizanom gornikom v dolini Vrat, severna stena Triglava, ledenik Zeleni sneg in ob njem Triglavsko brezno.
Slovenski planinski muzej je bil odprt 2010. V njem je tako na ogled razvojni lok slovenske planinske, gorniške, alpinistične in gorsko reševalne zgodovine, prepletene z naravovarstvenimi in izobraževalnimi vsebinami. Raznolikost fotografskega, filmskega, knjižnega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru.
Trg Olimpijcev je posvečen olimpijcem iz Mojstrane ter okolice. Leži v centru vasi, zraven šole in trgovine. Trg je bil zgrajen leta 2016 in predstavlja družabno središče, saj na njem potekajo številne prireditve npr. prihod parkeljnov in silvestrovanje.
V Mruščevi hiši se je 6. septembra 1846 rodil čebelar Mihael Ambrožič. Bil je prvi, poleg barona Emila Rotschütza, ki je razširil kranjsko čebelo (sivko) po svetu. Ustanovil je sadjarsko društvo. Gospodarski del hiše je z mostom povezan s stanovanjskim. Na hiši so imena mest, v katerih je čebelar Ambrožič trgoval in dobil mednarodna priznanja za svoje delo.
Šmercova hiša iz let 1778, stoji ob cesti, ki vodi v Mojstrano. Lepo urejena fasada obiskovalcu takoj pade v oči. Freska Višarske Marije je označevala gostilno s prenočiščem za romarje na poti na sv. Višarje. V drugi polovici 19. stoletja je domačijo prevzel Jurij Skumavec Šmerc. Gostilno sta obiskala tudi pisatelj Julius Kugy in nemški pesnik Rudolf Baumbach, ki naj bi ravno tukaj napisal znano Pripovedko o Zlatorogu.
Z dvorišča imamo lep pogled na cerkev sv. Klemena. Legenda o cerkvi pa pravi, da sta na tem mestu leta 868 prenočila Ciril in Metod, ki sta bila namenjena v Rim.
Požkančev most čez Savo Dolinko povezuje vasici Dovje in Mojstrana. Z njim in sedmimi mačkami, ki nasršenjeno stojijo na njegovi ograji, je povezana legenda. Govori o tem, kako naj bi Lakotovega Jaka kaznovali, ker se pri Požgančevem znamenju ni pokrižal.
Preden je bila železniška povezava Jesenice – Rateče leta 1966 ukinjena, so turisti v Mojstrano lahko prišli tudi z vlakom. Proga je vodila mimo parka Triglavski Gaj ob reki Savi Dolinki. Vaški otroci so obiskovalcem za drobiž prepeljali prtljago do želenega naslova. Modra brv, ki je še danes v uporabi, pa je pot, po kateri so otroci in turisti hodili s postaje.
Na Boru je bila včasih smučarska skakalnica. Na tej skakalnici je bila prva tekma v smučarskih skokih leta 1927. Skakalnica pa je žal po drugi svetovni vojni propadla. Tukaj se nahaja sprehajalna pot, ki je namenjena domačinom in obiskovalcem.
Nad vasjo v ostenju Grančišča potekata dve zavarovani plezalni poti (FERATI ) različnih stopenj težavnosti. Prva – lažja se imenuje Aljaževa pot, druga – težja pa Pot mojstranških vever’c. Obe poti vas popeljeta na vrh Grančišča, kjer vas pričaka čudovit razgled na bližnje gore in okolico.
Literatura:
* Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije.
* Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, Statistični urad Republike Slovenije.
* Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27883". * Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
* Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, p. 267.
* Bokal, Ljudmila, ed. 2008. Čebelarski terminološki slovar. Ljubljana: * Založba ZRC, ZRC SAZU and Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, p. 253. |
|
