Župnija Mengeš spada med pražupnije in je nastala po pisnih virih konec desetega stoletja, njena zgodovina pa domnevno sega celo v obdobje Starega Rima, verjetno pa v obdobje pokristjanjevanja današnjih prednikov Slovencev. Prvotna predromanska krščanska lesena cerkev v Mengšu je bila zgrajena konec 9. ali v začetku 10. stoletja, kot osrednji del krščanskega misijona, ki je obvladoval območje med Karavankami in reko Savo.
Prvotna romanska osnova sedajšnje cerkve sv. Mihaela je bila zgrajena konec 13. stoletja, ki je bila pozneje v 15. stoletju prezidana v stilu gotske arhitekture. Prvotno je imela cerkev tri ladje, katere srednja je še danes širša od stranskih in tudi višja. Vsaka teh ladij se je v romanski dobi končala s polkrožnim oltarnim prostorom – apsido. V gotski dobi, kmalu po letu 1400, so odstranili omenjene tri apside in dogradili zdajšnji prezbiterij, ki ga krasijo znamenite freske Janeza Ljubljanskega. Jožef Anton pl. Schüff Erstein je leta 1740, potem ko je leta 1733 kupil mengeško župnijo od stiškega samostana, dal cerkev barokizirati. Gotska šilasto zaključena okna prezbiterija so bila zamenjana z baročnimi pravokotnimi, na mestu stare ladje so po vzoru ljubljanske stolnice sezidali novo baročno dvorano z nizoma stranskih kapel, ki so nižje in krite s pultno streho, nad njimi pa se v ladji dviga bazilikalno svetlobno nadstropje.
Cerkev je poleg bogoslužja v 15. in 16. stoletju, tako kot veliko cerkva na Slovenskem služila kot obrambni tabor okolišnjih prebivalcev proti vpadom Osmanov. Poleg cerkve je bil v začetku 16. stoletju zgrajen samostojen, 30 m visok cerkveni zvonik, ki je služil tudi kot obrambni stolp tabora okoli cerkve.
Znamenitosti v notranjosti cerkve so freske Janeza Ljubljanskega iz leta 1462, ki so jih odkrili leta 1932 med obnovo cerkve. Veliki oltar je iz leta 1740, posvečen farnemu zavetniku sv. Mihaelu, križev pot iz leta 1875 in orgle iz leta 1889. V pokopališki zid so vzidane spominske plošče z grbi iz 17. in 18. stoletja.
Na mestu današnje mežnarije je včasih stala stara mežnarija, v kateri se je leta 1700 rodil slovenski baročni slikar Franc Jelovšek.
Na trgu pred cerkvijo je Marijino znamenje Brezmadežne iz leta 1857, ki je prvotno stalo na Glavnem trgu v Mengšu. Za njim je župnišče, ki so ga leta 1899 zgradili na mestu starega. Pri zidavi župnišča so odkriti več staroslovanskih grobov.
Vzhodno od cerkve je vhod na pokopališče, kjer so pokopani številni znani Mengšani, nekaj pa je tudi nagrobnikov z nemškimi napisi. To so grobovi Tirolcev, ki so se v Mengšu ukvarjali s slamnikarstvom.
Po Plečnikovih načrtih, datiranih med letoma 1953 in 1955, so bili v cerkvi sv. Mihaela urejeni krstilnica, spovednice in okras stropa nad njimi ter stopnice na kor.
literatura:
Stražar, Stane (1993), Mengeš in Trzin skozi čas. Mengeš in Trzin;
Vidali, Ivan (1984). Mengeš. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Maribor: Obzorja.
Potočnik, Tina (2013), Josip Vancaš in Jože Plečnik v Mengšu. ZUZ – XLIX – 2013 (URL: potocnik2013web.pdf (suzd.si), citirano 14.4.2022)
|
|
