Mali grad v Kamniku je skalna vzpetina, ki se dviga nad starim mestnim jedrom in že stoletja predstavlja simbol mesta. Njegova geografska lega na apnenčasti skali mu je omogočala strateški nadzor nad prometnimi potmi skozi Tuhinjsko dolino, ki so povezovale Štajersko, Gorenjsko in Primorsko. Prav zaradi naravne višine je bil grad hkrati obrambna utrdba in kultno središče, kar je značilno za številna zgodnjesrednjeveška naselja.
Prvotno se je grad imenoval Stein, kar se je ohranilo v napisu na novcih, ki so jih v začetku 13. stoletja kovali v kamniški kovnici (Civitas Stein). Prva pisna omemba Malega gradu sega v leto 1202, ko je meranski vojvoda Berthold zastavil oba kamniška gradova – Mali in Stari grad.
Najpomembnejši ohranjeni del Malega gradu je romanska kapela sv. Marjete oziroma sv. Eligija, ki velja za enega najpomembnejših romanskih spomenikov v Sloveniji. Kapela je dvonadstropna: spodnja kapela je posvečena sv. Marjeti in vsebuje kripto, zgornja pa Žalostni Materi Božji. V 15. stoletju je dobila gotski obok, ki ga je izdelala kamniška kamnoseška delavnica.
Od nekdanjega gradu so danes vidne razvaline stolpa in del obzidja, kapela pa je bila večkrat obnovljena. V 20. stoletju so prenovili streho zvonika in rekonstruirali gotski obok zgornje kapele, vanj pa ponovno vključili izvirne sklepnike. Ob njej je urejena stalna razstava o zgodovini Malega gradu in legendarni Veroniki.
Viri in literatura
- Sagadin, Milan. Kamnik in njegova zgodovina. Občina Kamnik.
- Kos, Milko. Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: SAZU, 1972.
- Höfler, Janez. Srednjeveški Kamnik. Ljubljana: ZRC SAZU, 1995.
- Stopar, Ivan. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Ljubljana: DZS, 1980.
