Srebrno sedlo (2115 m) je izrazit visokogorski prehod v osrčju Kamniško‑Savinjskih Alp, umeščen med dva mogočna grebena: na jugu ga zapira skalnati niz Zeleniških špic z Najvišjim robom (2127 m), na severu pa se nad njim dviga široko, razčlenjeno pobočje Planjave (2394 m). Sedlo leži na stičišču več gorskih svetov, zato ima izjemno orientacijsko in geomorfološko vlogo.
Proti vzhodu se pod sedlom odpira zatrepna dolina Kamniške Bistrice, ki se tu konča v visokih stenah in meliščih pod Planjavo ter Ojstrico. V njenem severovzhodnem kraku leži Repov kot – divja, strma in redko obiskana dolina, ki se zajeda med severna pobočja Zeleniških špic in južne stene Planjave. Gre za enega najbolj odmaknjenih kotičkov tega dela Alp, kjer se še vedno ohranja prvinska gorska tišina.
Zahodno od sedla se teren prevesi proti Petkovim dolinam, sistemu visokogorskih kotanj in travnatih pragov, ki se spuščajo proti planini Korošici. Ta je bila stoletja pomembno pašniško območje, danes pa je izhodišče za številne vzpone na okoliške vrhove, med njimi Ojstrico, Lučki dedec in Planjavo.
Srebrno sedlo je zaradi svoje lege naravno prehodišče med severnim in južnim delom osrednjega grebena Kamniško‑Savinjskih Alp. Odlikujejo ga odprti razgledi na Zeleniške špice, na mogočno steno Planjave ter na prostrane travnate planjave Korošice. Hkrati je pomembna orientacijska točka na zahtevnih prehodih med Repovim kotom, Korošico in grebenom Zeleniških špic, zato ga dobro poznajo izkušeni gorniki, ki se podajajo v ta manj obljudeni, a izjemno slikoviti del slovenskega visokogorja.