|
Železna jama se nahaja na osamelem krasu skrajnega zahodnega območja Posavskega hribovja v bližini Gorjuše pri Domžalah. Jama je z organizirano
redno vodniško službo in odprta za
turistične oglede
.Tako kot vse druge jame je tudi
to izoblikovala voda. Voda je kot dež padala na humusno površino. Nasičena
z ogljikom je nato pronicala skozi laso ali razpoko v zgornji plasti in
jo erodirala ter kamnino odnašala v obliki trde vode (ne kot ilovico prod
ali skalo). Starosti ji ne moremo natančno določiti, vemo pa, da jo je
voda ustvarjala na milijone let. Temperatura se v jami spreminja glede
na letni čas. Poleti je nižja kot pozimi, kajti . skala se poleti segreje,
toploto pa oddaja šele pol leta kasneje.
Zakaj se imenuje Železna jama?
Tega krajevni viri ne omenjajo.
Mogoče jo domačini tako imenujejo zato, ker so nekoč blizu jame pridobivali
železno rudo. To pojasnjuje tudi ostanek talilne peči z železovo žlindro. Zgradba: prvotno vhodno brezno se odpira
na vzhodnem pobočju vrtače. Sedanji, umetni vhodni rov se pričenja na njenem
robnem dnu. Jama se razprostira proti jugu pod vrtačo, kar na našem krasu
ni redek pojav.
Železna jama ima tri dvorane, ki
so med seboj povezane z rovom in mostovi, ki so del turističnih poti.
V
letu 1962 in 1963, ko so jamo urejali za turistični ogled, so na zahodni
strani, kjer se jama najbolj približala površju, naredili osem metrov dolg
umeten vhodni. Prvotni vertikalni kamin je ostal nespremenjen. Tudi vzhodna
stena z nivoji podzemeljskega potoka je ohranila prvotne značilnosti. Vzdolž
preloma se zvrsti več korozijskih kotlic in kaminov. Na zahodni steni je
bilo treba zaradi varnosti odstraniti nekaj razpokanih skal. Razpoke se
vlečejo vzporedno skozi pobočje vrtače. V jami se nahajajo številni žlebiči. Značilni za jamo so tudi krivi kapniki,
ki jih je med nastajanjem usmerja veter. Višina prve in druge glavne dvorane
je večja kot njuna dolžina in širina. Prostora sta v zasnovi večji brezni.
Zlasti prva se navzdol zožuje in dobi pod betonsko potjo obliko galerije,
ki je pri dnu široka komaj kak meter. Prvotno dvorano bi po kapnikih in
stenski sigi lahko imenovali tudi Zakapano dvorano.Tu je pod stropom tudi
nad meter visok stalagmit. Na vzhodni steni je nekaj manjših sigovih zarez
in oblika, ki so jo v Postojnski jami imenovali cigaro. Obe dvorani veže
meter dolga ožina z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in pri tleh.
Na dnu obeh dvoranic voda ponikne, saj je na dnu ilovnat prag. Druga dvorana
ima širše dno, ki pa je umetno zvišano in zravnano. Strop je jamast in
gladek.
Ponekod v zahodni steni je agresivna
kapnica izdolbla majhne jamice in škrapam podobne izjede. Ker sigotvorna
voda ploskovno prenika skozi navpično steno, rastejo t. i. sigovi izrastki:
to so majhne, ježevim bodicam podobne tvorbe (priloga - slika 10). V stenah
obeh dvoran je več strmih ali navpičnih razpok in špranj, ob katerih so
se zaradi notranjih pritiskov ob nastanku votline ločili in ponekod posedli
tudi skalni bloki.
Zasnova vse Železne jame je dvojno,
z galerijami povezano brezno, ki se je poglabljalo skupno z zniževanjem
erozijske baze v širši okolici gorjuškega krasa ter se razširjalo ob stiku
z naplavino. Proti tem dvem breznom so tudi usmerjeni sedanji in nekdanji
vodni tokovi, ki prenikajo skozi strop.
Čeprav je Železna jama majhna so
njene drobne oblike pestre. Od evakuacijskih oblik so zastopani vdolbki,
fasete, korozijske kotlice, ostanki eforacijskega prečnega prereza rova
in galerije. Od akumulacijskih oblik pa so redkejši stalagmiti in stalaktiti,
sigovi izrastki, ponvice, manjše zavese, posebna oblika - cigara . Prav
tako je jama zanimiva zaradi razpok, ki nastanejo zaradi razbremenitve
teže ali zaradi pritiskov na stene večjih votlin.
|
virtualna ekskurzija