Grad Fala - Falska graščina

virtualna ekskurzija 360°

Falska graščina se nahaja na rečni terasi pred ozko sotesko nad desnim bregom Drave. Soteska predstavlja geološko in klimatsko mejo – nekdaj pa je predstavljala tudi kulturno in politično mejo med Koroško in Štajersko. Grad Fala je imel tako strateško lego nadzora pokrajine. Zanimivo je poimenovanje kraja Fala: Faal – padec, brzica. Na tem mestu, kjer so bile nekoč dravske brzice, stoji danes hidroelektrarna Fala.

Prva pisna omemba Fale (Domus Volmars – Valle) je bila že leta 1245 (vir: Ministrstvo za kulturo RS, marec 2015). V gradu je bil samostan, ki je ta kraj naredil za kulturno središče. Leta 1620 je bil na Fali ustanovljen oddelek dunajske univerze s predavanji o filozofiji, teologiji in ekonomiki. Leta 1628 je dunajska univerza potrdila statut univerze Fala, ki je tako prva visokošolska ustanova na današnjem območju Republike Slovenije.

V času jožefinskih reform je bil samostan z univerzo razpuščen, grad pa je leta 1782 postal državna gospoščina. Leta 1824 ga je odkupil Martin Liebmann (povišan v viteza Martin Freiherr von Rast), ki je gradu dal pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju regije. Po drugi svetovni vojni je grad s posestjo postal družbena lastnina, a je postopoma propadal in bil razdeljen na družbena stanovanja, v katerih so se menjali različni stanovalci.

januarja 2006 je bil grad z aktom razglasitve (Odlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih spomenikov na območju občine Ruše, Medobčinski uradni vestnik, št. 2/2006-9, 9/2006-154, 24/2006-382) razglašen za spomenik lokalnega pomena. Decembra istega leta je grad s posestjo kupil Maximilian M. Slavič ter ga obnovil do stanja, da je ponovno zaživel kot graščina. Vizualizacija predstavlja stanje gradu marca 2015.

Današnja podoba Falske graščine sodi v baročno obdobje, saj je bila v 17. stoletju preoblikovana iz srednjeveške utrdbe v reprezentativno rezidenco. Baročne značilnosti se kažejo v simetriji, poudarjeni reprezentativnosti ter bogato okrašenih notranjih prostorih. Graščina je s svojo lego ob Dravi simbol povezovanja naravnih danosti in človeške ustvarjalnosti.

Danes je Falska graščina pomemben kulturni spomenik, ki priča o bogati zgodovini Dravske doline. Poleg zgodovinskega pomena ima tudi kulturno vlogo – v njej se občasno odvijajo prireditve, razstave in raziskovalne dejavnosti, ki ohranjajo spomin na njeno univerzitetno tradicijo. Falska graščina je tako most med preteklostjo in sedanjostjo: od strateške utrdbe, preko samostana in univerze, do današnjega kulturnega spomenika, ki bogati identiteto Dravske doline.

Falska graščina skozi čas

Obdobje / slog	Značilnosti	Vloga gradu	Današnja dediščina
Srednjeveška utrdba (13. stol.)	Masivni obrambni zidovi Preprosta, funkcionalna zasnova Lega za nadzor Dravske doline	Strateška utrdba za nadzor meje med Koroško in Štajersko Zaščita poti ob Dravi	Ohranjeni temelji in zgodovinski pomen kot mejna utrdba
Baročna graščina (17. stol.)	Simetrična zasnova Reprezentativna arhitektura Bogato okrašeni interjerji	Kulturno in izobraževalno središče (samostan, univerzitetni oddelek) Povezava z dunajsko univerzo	Današnja podoba gradu temelji na baročnem obdobju
Jožefinske reforme (18. stol.)	Preureditev posesti v državno gospoščino	Gospodarska vloga v regiji Upravno središče	Ohranjeni zapisi o gospodarski vlogi
19.–20. stol.	Lastništvo družine Liebmann Po 1945 razdeljen na družbena stanovanja	Gospodarski razvoj (19. stol.) Po vojni propadanje in izguba reprezentativnosti	Grad je propadal, a ohranil status kulturne dediščine
Sodobna obnova (21. stol.)	Obnova v duhu baročne graščine Ohranitev zgodovinskih elementov	Kulturni spomenik lokalnega pomena Prireditve, razstave, raziskovalne dejavnosti	Današnja baročna podoba, simbol kulturne identitete Dravske doline

Viri in literatura:

• Listina iz leta 1245 – Domus Volmars – Valle

  • Vir: Ministrstvo za kulturo RS (2015)

  • Opis: Najstarejša znana pisna omemba Falske graščine. Dokument potrjuje obstoj gradu in njegovo povezavo z benediktinskimi opati iz Šentpavla.

• Univerzitetni statuti (1620–1628)

  • Vir: Arhiv dunajske univerze

  • Opis: Pisni akti o ustanovitvi univerzitetnega oddelka na Fali (1620) ter potrditvi statuta univerze Fala (1628). Dokazujejo, da je bila Fala prva visokošolska ustanova na območju današnje Slovenije.

• Jožefinske reforme (1782)

  • Vir: Avstrijski državni arhiv, upravne listine

  • Opis: Dokumenti o razpustitvi samostana in univerze ter preoblikovanju gradu v državno gospoščino.

• Zemljiške knjige (1824)

  • Vir: Štajerski deželni arhiv

  • Opis: Zapis o nakupu gradu s posestjo s strani Martina Liebmanna, kasneje viteza Martina Freiherr von Rast.

• Odlok o razglasitvi kulturnega spomenika (2006)

  • Vir: Medobčinski uradni vestnik, št. 2/2006-9, 9/2006-154, 24/2006-382

  • Opis: Uradni pravni akt, ki Falsko graščino razglaša za spomenik lokalnega pomena.

• Sodobne publikacije in raziskave

  Ministrstvo za kulturo RS (2015): Register nepremične kulturne dediščine – Grad Fala. – Uradni vir, ki navaja prvo pisno omembo gradu leta 1245 (Domus Volmars – Valle) ter pravni status spomenika.

  • Ivan Stopar (1977): Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Ljubljana: Partizanska knjiga. – Klasična monografija o slovenskih gradovih, v kateri je obravnavana tudi Falska graščina.

  • Ivan Stopar (1990): Grajske stavbe v severni Sloveniji. Ljubljana: Viharnik. – Nadaljevanje Stoparjevega dela, z opisom arhitekturnih značilnosti in zgodovinskih vlog gradu Fala.

  • France Stele (1935): Slovenska umetnost: arhitektura, kiparstvo, slikarstvo. Ljubljana. – V širšem kontekstu slovenske umetnostne zgodovine obravnava tudi baročne graščine, kamor sodi današnja podoba Fale.

  • Jože Curk (1980): Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. – Pregled slovenskih gradov, s poudarkom na zgodovinskem razvoju in vlogi v lokalnem okolju.

  • Medobčinski uradni vestnik (2006): Odlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih spomenikov na območju občine Ruše. – Pravna podlaga, ki Falsko graščino razglaša za spomenik lokalnega pomena.