MojaSlovenija.si
virtualna ekskurzija 360°Blejski grad, ki se dviga na 139‑metrski pečini nad Blejskim jezerom, je najstarejši grad v Sloveniji in ena najbolj prepoznavnih kulturnih ikon države.
Njegova lega je strateška, saj omogoča razgled nad jezersko kotlino in okoliškimi gorami, hkrati pa je služila kot naravna obrambna točka. Pred gradnjo so na tem mestu verjetno obstajala zgodnja zatočišča ali manjše utrdbe, saj je bila skala naravno varno zavetje. Grad je bil prvič omenjen leta 1011, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest škofu Adalberonu iz Brixna, pod imenom Castellum Veldes. Že leta 1004 je Henrik II. v Trentu podaril blejsko posest škofu Albuinu, kar pomeni, da je bila lokacija zapisana v zgodovino še pred gradnjo samega gradu.
Sprva je bil grad romanski stolp z obzidjem, namenjen obrambi, kasneje pa so mu dodali dodatne stolpe, obzidje in dvižni most. V srednjem veku je bil upravno središče briksenske škofije, čeprav škofje tam niso prebivali. Potresi v letih 1511 in 1690 so grad močno poškodovali, a je bil obnovljen, v baroku pa so mu dodali kapelo in dekorativne elemente. Med letoma 1952 in 1961 je grad doživel temeljito prenovo pod vodstvom arhitekta Antona Bitenca, leta 1999 pa je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Danes je Blejski grad preoblikovan v muzejsko in prireditveno prizorišče, ki združuje dediščino, izobraževanje in turizem. V njem deluje Muzej na Blejskem gradu, ki ga upravlja Narodni muzej Slovenije. V nekdanjih bivalnih prostorih je urejena stalna razstava, ki prikazuje zgodovino Bleda od prazgodovine do danes, z arheološkimi najdbami, rekonstrukcijami, maketami in dokumentarnimi filmi. Zbirke so razporejene po različnih prostorih gradu in obiskovalcem ponujajo vpogled v bogato zgodovino Bleda in širše Gorenjske. Na ogled so arheološke najdbe, ki pričajo o poselitvi območja od prazgodovine dalje, srednjeveški predmeti, dokumenti in rekonstrukcije, ki prikazujejo življenje na gradu ter razvoj posesti skozi stoletja. Posebno mesto ima zbirka o briksenski škofiji, ki je bila več stoletij lastnica gradu, kar obiskovalcem približa povezavo med Bledom in širšim evropskim prostorom. Pomemben del muzeja je tudi grajska kapela, posvečena sv. Albuinu in sv. Ingenu, okrašena s freskami iz baročnega obdobja. V grajskih prostorih so na ogled še stara tiskarna, kjer se obiskovalci lahko seznanijo z zgodovino tiskarstva in sami preizkusijo postopek tiskanja, ter grajska kovačnica, ki prikazuje tradicionalne obrtne spretnosti. Grad dopolnjujejo razstave o naravni dediščini Blejskega jezera, o kulturnih osebnostih, ki so zaznamovale Bled, ter o razvoju turizma, ki je Bled uvrstil med najprepoznavnejše slovenske destinacije. Leta 2025 je bila odprta nova stalna razstava z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad, posvečena naravni in arheološki dediščini Blejskega kota.
Blejski grad je skozi desetletja postal tudi razstavno središče, kjer se prepletajo stalne muzejske postavitve Narodnega muzeja Slovenije in občasne razstave sodobne umetnosti, kulturne dediščine ter prazničnih običajev. Po prenovi med letoma 1952 in 1961 so bili v grajskih prostorih urejeni prvi muzejski prikazi zgodovine Bleda. Leta 1999 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kar je utrdilo njegovo vlogo kot muzejsko središče. V naslednjih desetletjih so sledile tematske razstave, ki so obiskovalcem približale arheološke najdbe, zgodovino turizma na Bledu ter naravno dediščino Blejskega jezera.
Leta 2024 je bila na gradu predstavljena razstava starih razglednic Blejskega gradu, ki je prikazala ikonografski razvoj podobe gradu od 19. stoletja dalje. Pomemben mejnik je bil 17. marca 2025, ko je Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled odprl novo stalno razstavo z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad. Ta razstava je posvečena naravni in arheološki dediščini Blejskega kota ter predstavlja prvi del nove celovite muzejske postavitve.
Jeseni 2025 je sledila razstava Radovana Rakovca z naslovom Geometrija tarot, ki je v Galeriji Stolp na gradu predstavila umetnikove tapiserije iz ciklov Geometrija tarot, Živalski tarot in Križev pot. V prazničnem času, od 30. novembra 2025 do 2. februarja 2026, pa grad gosti dve tradicionalni razstavi: Jaslice na Blejskem gradu ter razstavo Zgodba o potici – za praznično mizo, ki v Viteški dvorani prikazuje kulturno in kulinarično dediščino slovenskih praznikov.
Poleg muzejske dejavnosti je grad tudi kulturno prizorišče: v njem se odvijajo koncerti, razstave, literarni večeri, viteški dnevi in poročne slovesnosti, saj je postal priljubljena lokacija za poroke z razgledom na jezero. Grajska restavracija in vinska klet pa obiskovalcem ponujata kulinarično izkušnjo, ki povezuje zgodovinsko okolje s sodobnim gostinstvom.
Blejski grad je tako danes več kot le spomenik preteklosti – je živ center kulturnega dogajanja, muzejska zakladnica zgodovine in simbol slovenske identitete, ki združuje naravno lepoto, arhitekturno dediščino in sodobno turistično ponudbo. Njegova podoba na beli skali nad jezerom ostaja ena najbolj prepoznavnih ikon Slovenije, ki privablja obiskovalce z vsega sveta in hkrati ohranja zavest o bogati zgodovini prostora.
1004: Nemški kralj Henrik II. podari blejsko posest škofu Albuinu iz Brixna.
1011: Henrik II. podari grad (Castellum Veldes) škofu Adalberonu. Blejski grad postane upravno središče briksenske škofije.
11.–16. stoletje: Grad ostane v lasti briksenske škofije več stoletij. Škofje sami tam niso prebivali; grad je bil predvsem upravno in davčno središče.
16. stoletje: Po reformaciji in spremembah v cerkveni upravi se lastništvo postopoma spreminja.
1803: Z razpustitvijo briksenske škofije grad preide v roke avstrijske države.
19. stoletje: Grad je v lasti različnih zasebnih lastnikov, med drugim meščanskih družin, ki ga uporabljajo predvsem kot gospodarsko posestvo.
20. stoletje: Po prvi svetovni vojni grad postane del Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije.
Druga svetovna vojna: Leta 1941 je območje Gorenjske priključeno Tretjemu rajhu. Blejski grad kot ikonična podoba Slovenije je bil celo upodobljen na poštnih znamkah Tretjega rajha, kar kaže na njegovo simbolno moč in prepoznavnost.
Po letu 1945: Grad preide v last jugoslovanske države.
1952–1961: Obsežna prenova pod vodstvom arhitekta Antona Bitenca.
1999: Blejski grad je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Danes: Grad je v lasti Občine Bled, muzejsko dejavnost pa vodi Narodni muzej Slovenije.
Blejski grad je bil stoletja simbol moči briksenske škofije, kasneje pa je postal prepoznaven kot slovenska kulturna ikona. Njegova podoba na znamkah Tretjega rajha med drugo svetovno vojno je pomenila politično apropriacijo simbola, ki je bil globoko zasidran v slovenski identiteti. V tem obdobju je grad, skupaj z Blejskim jezerom, postal del propagandne podobe »alpskega raja«, ki ga je nacistična oblast želela prikazati kot del nemškega kulturnega prostora.
Po letu 1945 je grad prešel v last jugoslovanske države, ki je poskrbela za njegovo ohranitev in prenovo. Med letoma 1952 in 1961 je pod vodstvom arhitekta Antona Bitenca doživel temeljito obnovo, ki mu je dala današnjo podobo. Leta 1999 je bil razglašen za nepremični spomenik državnega pomena, kar je utrdilo njegovo vlogo kot osrednjega muzejsko‑kulturnega središča Gorenjske.
Danes je Blejski grad v lasti Občine Bled, muzejsko dejavnost pa vodi Narodni muzej Slovenije. V njem se odvijajo stalne razstave, ki prikazujejo zgodovino Bleda od prazgodovine do sodobnosti, občasne razstave sodobne umetnosti, kulturne dediščine in prazničnih običajev, pa grad povezujejo z aktualnim kulturnim dogajanjem. Poleg muzejske funkcije je grad tudi prizorišče koncertov, literarnih večerov, viteških dni in porok, njegova restavracija in vinska klet pa obiskovalcem ponujata kulinarično izkušnjo v zgodovinskem okolju.
Blejski grad je simbol slovenske identitete, ki združuje naravno lepoto, zgodovinsko dediščino in sodobno rabo. Njegova podoba na skali nad jezerom ostaja ena najbolj prepoznavnih ikon Slovenije, ki privablja obiskovalce z vsega sveta in hkrati ohranja zavest o bogati zgodovini prostora.
Viri in literatura:
Izdajatelj: Zavod za kulturo Bled, Narodni muzej Slovenije, Muzejsko društvo Bled (2011)
Uredniki / avtorji prispevkov:
dr. France Stele – zgodovina umetnosti in arhitektura gradu
dr. Andrej Pleterski – arheološke raziskave Blejskega kota
dr. Tone Ravnikar – zgodovina briksenske škofije in lastništva gradu
dr. Marijan Zadnikar – arhitekturni razvoj in prenove
dr. Andrej Hozjan – zgodovina turizma na Bledu
dr. Jože Mlinar – naravna dediščina in geološka podoba pečine
(skupno 15 avtorjev, interdisciplinarni zbornik)
Opis: Monografija ob tisočletnici prve omembe gradu. Vključuje zgodovino, arheologijo, prenove, ikonografijo in kulturni pomen.
Uporabnost: Temeljno delo za raziskovalce, študente in ljubitelje kulturne dediščine.
Izdajatelj: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (različne številke)
Avtorji:
Anton Bitenc – dokumentacija prenove gradu v 50. letih 20. stoletja
dr. France Stele – konservatorski pristopi in umetnostnozgodovinska analiza
Opis: Strokovni članki o prenovah in konservatorskih posegih.
Uporabnost: Primarni vir za raziskovanje konservatorskih pristopov.
Izdajatelj: Zgodovinsko društvo za Slovenijo
Avtorji:
dr. Andrej Pleterski – arheološki kontekst Bleda
dr. Tone Ravnikar – zgodovina briksenske škofije
Opis: Članki o zgodovini Bleda in gradu.
Uporabnost: Dopolnilni vir za širši zgodovinski kontekst.
Izdajatelj: Muzejsko društvo Bled
Avtorji:
Jože Mlinar – lokalna zgodovina in turizem
dr. Andrej Hozjan – kulturna dediščina Bleda
Opis: Prispevki o zgodovini gradu, turizmu in ikonografiji.
Uporabnost: Dragocen vir za lokalno zgodovino.
Izdajatelj: Narodni muzej Slovenije
Avtorji / uredniki:
dr. Barbara Ravnik – direktorica NMS, uredniški prispevki
dr. Andrej Pleterski – arheološke razstave
dr. Tone Ravnikar – zgodovinski katalogi
Opis: Spremljevalne publikacije ob razstavah na Blejskem gradu.
Uporabnost: Strokovni katalogi za raziskovalce in obiskovalce.
