|
Giza je mesto na levem bregu reke Nil v smeri jugozahodno od
starega mestnega jedra Kaira, in je danes
del velike metropole Kairo. Mesto je glavno mesto pokrajine Al Jizah.
Piramide pri Gizi
To območje je najbolj poznano po nekaterih najbolj svetovno znanih
in veličastnih antičnih spomenikih: Velike
sfinge, Velike piramide (Keopsova
piramida), ki je edini preostanek 'sedmih čudes' antičnega sveta in ostalih
večjih piramid in templjev.
Memphis z nekropolo in piramidami in območje
od Giz do Dahshurja je bilo vpisano v UNESCO-v seznam človeške dediščine
leta 1979.
Keopsova piramida
Faraon Keops, drugi vladar IV. dinastije (Stari Egipt, 2550 pr.n.št)
je bil sin faraona Snefruja. Na planoti Giza je dal zgraditi navečjo piramido
- Veliko priamido, visoko 147 m. Zgrajena je bila iz približno 2,5 miljona
kamnitih blokov težkih od 2,5 do 15 ton. Zunanji bloki piramide in bloki
okoli pogrebnih celic so bili natančno klesani, vmesni pa so bili bolj
grobe izdelave ali celo neobdelani. Piramida ima tri pogrebne celice. Ena
leži pod piramido, druga, imenovana tudi kraljičina celica in tretja kraljevska
v katero je bil postavljen velik rdeč granitni sarkofag.
Kefrenova piramida
Faraon Kefren, tretji vladar IV. dinastije (Stari Egipt, 2520 pr.n.št.)
je bil sin faraona Keopsa. Njegova piramida je visoka 144 m in na vrhu
je še vidna prvotna gladka zunanjost piramide. Čeprav je piramida za 3
m manjša od Velike piramide, je zaradi višje lege videti večja.
Velika Sfinga
V času gradnje Kefrenove piramide je bil v bližini zgrajen tudi
tempelj z nekropolisom. Pred piramido je bila postavljena Velika sfinga,
ki naj bi ponazarjala faraonov obraz z levjim trupom.
Veliki sfingi manjka nos, ki naj bi ga poškodovali Napoleonovi vojaki
v 18. stoletju, ko so vadili streljanje s topom. Ta podatek ni resničen,
saj zgodovinski viri poročajo, da je bila Velika sfinga brez nosa že v
15. stoletju. Starost Velike sfinge je zavita v skrivnost. Domneva se,
da je sfinga bila postavljena že 7000 let pr.n.št. na kar nakazujejo žlebovi,
podobni kraškim žlebovom. Faraon Kefren naj bi dal v času gradnje piramide
le izklesati svoj obraz.
Mykerinova (Mikerinova) piramida
Najmanjšo od treh 'velikih piramid' je dal zgraditi faraon Mykerin,
šesti vladar IV. dinastije (Stari Egipr, 2490 pr.n.št). Piramida je visoka
62 m in je po volumnu desetkrat manjša od Keopsove piramide.
Prve piramide
Umrle faraone so prvotno pokopavali v mastabe (staroegiptovske grobnice,
izdolbene v kamnino in na vrhu zaščitene s težko, ravno streho). Piramide
so gradili na svetih skalah, imenovanih 'benben'. Benbeni so simbolizirali
sončne žarke, po katerih naj bi umrli faraon dosegel nebo (nebesa). Prva
znana staroegiptovska piramida je obdobje okoli 2630 pr.n.št, ki jo je
dal zgraditi faraon Djoser. Zgrajena je bila na območju današnje Sakkare
in je bila v šestih nadstropjih visoka 62 m. Faraon Snefru, prvi
vladar IV. dinastije (Stari Egipt, okoli 2600 pr.n št.) je dal zgraditi
kar tri piramide. Prva piramida na območju Maiduma je imela
nepravilno obliko. Višina: 92 m. Druga piramida je bila že
podobna klasični piramidi in je bila zgrajena na območju Dahshurja. Višina:
105 m. Tretja piramida, ali 'Rdeča piramida', zgrajena
na območju Dashurja je znana kot prva staroegipčanska piramida, ki je imela
pravilno obliko piramide.
Gradnja piramid
Dolgo časa je prevladoval stereotip, da so piramide gradili sužnji
in vojni ujetniki. Piramide so gradili delavci, ki so bili neposredno in
stalno zaposleni pri faraonu. To so bili arhitekti, kamnoseki, gradbeniki
in drugi kvalificirani delavci z različnih področij, ki so bili potrebni
pri tako velikem gradbenem projektu. njihovo delo so usklajevali faraonovi
nadzorniki. Gradnja piramide je bilo je bilo visokospoštovano delo
in predano delodajalcu - faraonu. Ti delavci so živeli v stalnih naseljih
v bližini gradbišča. V pomoč so jim bili tudi nekvalificirani delavci za
določen čas, ki so delali določeno časovno obdobje - običajno nekaj let.
Med graditelji niso bili samo moški, temveč tudi ženske, kar so ugotovili
arheologi po analizi najdenih ženskih okostij, ki je pokazala, da so ženske
opravljale tudi težaška dela v dolgem časovnem obdobju. Piramide pri Gizi
naj bi gradilo do 30.000 delavcev v obdobju 80 let. |
|
