|
Maribor, Slovenija, 16. maj 2012 - Njegova svetost 14. dalajlama se je srečal s svojim gostiteljem, mariborskim županom Francom Kanglerjem in njegovim osebjem in se je spomnil, kako zelo je užival v svojem prvem obisku Maribora leta 2010. Ko mu je gospod Kangler ponosno povedal, da je, čeprav je Slovenija razmeroma majhna država, mariborska nogometna reprezentanca tu v Mariboru premagala tako Rusijo kot Srbijo, je njegova svetost pripomnil, da tudi na področju resnice in pravice velikost ni vedno odločilna. Spomnil je, da sta leta 1959 vprašanje Tibeta v ZN izpostavili Malezija in Irska, ki nista veliki državi. Dejansko so po njegovih besedah včasih manjše države tiste, ki so se bolj sposobne držati se svojih načel.
S tem se je strinjal tudi župan Kangler, ki je Njegovi svetosti dejal, da se je Maribor moral boriti, da postane kulturna prestolnica Evrope. Dodal je, da se morate boriti za svoje pravice, a po tem morate biti pripravljeni prevzeti posledične odgovornosti. Prihodnje leto, ko bo Maribor Evropsko mesto mladih, je župan dejal, da bi mesto kot darilo Tibetancem povabilo tibetanske študente, da pridejo v Maribor, da se pridružijo prireditvam.
Njegova svetost in župan sta pred odhodom na Univerzo v Mariboru navdušeno spregovorila o slovenskem jeziku, njegovih narečjih in jezikih v regiji. Rektor prof. dr. Danijel Rebolj je ob prihodu na univerzo pričakal v rahlem dežju, da je pozdravil Njegovo svetost in se z njim na kratko sestal, nato pa ga je pospremil v avditorij, kjer je potekala konferenca Out of the Box – Inovativni načini za izboljšanje kulture Življenje je potekalo. Njegova svetost se je pridružil rektorju, prof. Denisu Nobleu z Univerze v Oxfordu v Angliji, ki ga je že srečal, prof. Dirku Helbingu z ETH Zürich, Švica in prof. Siegfriedu Grossmanu z univerze Marburg, Nemčija, pred približno 800 avdiencijo.
Potem ko je opazil, da smo ljudje na temeljni ravni čustveno in fizično enaki, je Njegova Svetost izjavil, kako vesel je, da se je pridružil drugim učenjakom, da bi se pogovarjali in se učili drug od drugega. Povedal je, da kljub starosti o sebi še vedno razmišlja kot o študentu. Citiral je starodavnega učenjaka, ki je rekel, da tudi če boš jutri umrl, se je še danes vredno česa naučiti. Dejal je, da razmišljanje iz okvirja in iskanje inovativnih načinov za izboljšanje načina življenja nista samo pomembna, ampak je to nekaj, za kar so ljudje posebej opremljeni. Izobraževanje je torej ključ do izboljšanja, razmišljati moramo bolj celostno, ne zasledovati ozko lastnih interesov, ampak razumeti, da če zanemarimo interese drugih, bomo na koncu poraženci. Zato je srčnost jamstvo naše lastne prihodnosti.
Ob namigovanju na pomen gledanja na izzive z drugega zornega kota je Njegova Svetost opozoril, da lahko tragedija, ko se zgodi, v vas izzove frustracijo in jezo, lahko pa vam prinese tudi novo izkušnjo in vpogled, ki krepi vašo odločnost. Navedel je dogodke iz lastnega življenja, da je pri 16 letih izgubil svobodo in pri 24 letih izgubil državo. Po eni strani je bilo žalostno, po drugi pa ga je osvobodilo, po njegovem mnenju neuporabne formalnosti, in mu omogočilo, da srečal veliko različnih vrst ljudi, od katerih se je veliko naučil o enosti človeštva.
Potem ko se je udeležil povabljenega kosila pri županu Francu Kanglerju, se je zbralo okoli 2400 ljudi, ki so poslušali govor Njegove Svetosti na temo Gojenje duševnega miru (poslušate avdio v dokumentiranih prostorskih slijkah). Njegova svetost je v komentarju na večjo zrelost ljudi v drugi polovici dvajsetega stoletja, v obdobju, v katerem je marsikdo menil, da je vojna neizogibna, pripomnil, da so se od padca berlinskega zidu zgodile velike spremembe. Ideološki konflikt hladne vojne se je končal. Ljudje so se začeli veliko bolj zanimati za ohranjanje naravnega okolja in ukrepanje za zaustavitev podnebnih sprememb. Medtem pa je med verskimi skupnostmi veliko večje sprejemanje drugih duhovnih izročil. Zato se počuti precej optimistično.
Njegova Svetost je ponovno pohvalil našo čudovito človeško inteligenco, ostrino uma, ki nam omogoča, da stvari premislimo in jih analiziramo. Analiza nam omogoča, da presodimo, katera naša čustva dajejo prednost umirjenemu umu in katera ga motijo. Z analizo lahko ugotovimo, da strah, jeza in ljubosumje spodkopavajo naš duševni mir, medtem ko gojenje bolj sočutnega odnosa do drugih krepi našo samozavest, kar pa podpira umirjen um. Znanstveniki so ugotovili, da je duševni mir dober za naše fizično počutje, medtem ko boleča čustva, kot sta tesnoba in sum, razjedajo naš imunski sistem.
Ko gre za razpravo o moralnih načelih, ki krepijo našo sposobnost, da razvijemo umirjen um, Njegova Svetost pravi, da ima rad posvetni pristop. To je zato, ker se velik delež od 7 milijard ljudi na svetu malo zanima za vero in celo tiste, ki trdijo, da so religiozni, le-ta le malo prizadene v njihovem vsakdanjem življenju. Hkrati se človeštvo sooča s številnimi težavami, ki so neposredna posledica pomanjkanja moralnih načel, zato je predstavljanje etike v sekularnem kontekstu tako pomembno.
Njegova svetost je tiste, ki bodo polnoletne v enaindvajsetem stoletju, pozval, naj ustvarjajo boljši svet z gojenjem vizije, odločnosti in navdušenja. Medtem ko je priznal, da ZN, politični voditelji in duhovščina morda ne bodo mogli narediti veliko, da bi spremenili svet na bolje, je njegova svetost poudaril, da morajo posamezniki in manjši narodi izkoristiti priložnost za ustvarjanje mirnejšega, bolj pravičnega sveta. . »Ne vdaj se nemoči ali brezupu,« je rekel in dodal: »Vsak izmed vas lahko prispeva. Morda ne bom dočakal rezultatov vaših prizadevanj, a vi zagotovo boste. “
Mnogi posamezniki so se oglasili, da bi postavili vprašanja Njegovi Svetosti, ena mlada ženska se je začela z zahvalo, ker je pokazal dobroto nasmeha in smeha.
Njegova svetost se pridruži več drugim Nobelovim nagrajencem za mir, da bi v Narodnem gledališču Maribor razpravljali o tem, zakaj potrebujemo dialog in solidarnost v svetovni krizi.
Vir: Urad Njegove visokosti Dalai Lame.
|
|
