|
Cerkniško polje leži v jugozahodni Sloveniji na območju Notranjske. Cerkniško polje je
polje
, ki je fluvialni/kraški pojav na območju krasa. Ko je polje z visokim vodostajem nastane Cerkniško jezero, ki je zaradi menjave vodostaja in sušnega obdobja
presihajoče jezero
s površino 26 km2, ko je kraško polje poplavljeno - površina je lahko velika celo do 38 km2. V največjem obsegu je (teoretično, velikost kraškega polja) dolgo 10,5 km in široko 5 km in je drugo po površini največje jezero v Sloveniji (največje presihajoče jezero je na območju Ljubljanskega barja). Običajno je jezero v večjem obsegu dolgo 7,4 km in široko 3.3 km. Največja globina jezera je okoli 10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine. Na Loškem polju
ponika potok Obrh
in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Štržen ter ostalih kraških izvirih, npr.
izviri Cemuna
. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam -
Križne jame
. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v večih smereh: en del priteka kot potok Rak v
Rakov Škocjan
in naprej pod zemeljsko površino do
Planinske jame
kjer se združi z reko Pivko iz
Postojnske jame
in priteče na plano kot reka Unica, drugi del ponikne proti
Planinskemu polju
, najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri
Bistri
.
Jezero običajno napaja voda iz kraških izvirov na robu polja, ob močnem podzemnem vodnem pretoku voda izvira tudi iz dna jezera - iz talnih požiralnikov, ki se zaradi svoje dvojne vloge požiralnika ob manjšem vodostaju in izvira ob visokem vodostaju imenujejo
estavele
.
Cerkniško jezero se napolni po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih tudi pozimi. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic. Nastanek notranjskih polj je povezan z velikim tektonskim prelomom: Idrija - Hotedršica - Planinsko - Cerkniško - Loško polje.
|
|
