|
Brežice so mesto s ~7.000 prebivalci in središče Občine Brežice. Mesto leži na Krško-brežiškem polju, ob levem bregu Save v bližini sotočja z reko Krko. Brežice sodijo pod zgodovinsko pokrajino Štajersko, saj prav reka Sava ločuje Štajersko pokrajino od Dolenjske. Mestno jedro je strnjeno pozidano ob široki glavni cesti na levem bregu nekdanje struge od Brežiškega gradu proti središču mesta.
Ugodna lega je vplivala na poselitev od pradavnine naprej. Na sejmišču so odkrili keltske grobove iz 2. stoletja pr. n. št., po ponovni vrnitvi Slovanov na to ozemlje je na levem bregu Save nastala naselbina z imenom Gradišče. V 16. stoletju se je le ta združila z mestno naselbino Civitas Rann, ki je nastala v soseščini.
V 11. stoletju je bila pokrajina med Sotlo in Savo v lasti mejnega grofa Savinjske krajine Viljema. Po njegovi smrti jo je vdova Ema Krška podarila Salzburški nadškofiji, ki jo je obdržala v svoji lasti do konca srednjega veka. Sredi 13. stoletja je upravno središče območja postal brežiški grad, ki so ga zaradi obrambe bližnje meje med nemško in ogrsko državo postavili na levem bregu Save. V listinah je prvič omenjen leta 1249. V spočetka deloma lesenem gradu je bila oborožena posadka.
Okoli gradu, nemško imenovanem 'Rann' (obrežje) se je razvila mestna naselbina obrtnikov in trgovcev Civitas Rann. Skozenj je držala trgovska pot iz Dolenjskega na Štajersko, Hrvaško in na Ogrsko. V 13. stoletju je Salzburška nadškofija imela tu kovnico denarja, z njihovimi novci so trgovali tudi na Ogrskem. Mestne pravice je mesto dobilo leta 1353, na čelu mestne uprave je bil mestni sodnik, ki ga je imenoval salzburški nadškof. Opravljal je tudi civilno ter nižje kazensko in krvno sodstvo. Imeli so dva sejma (na binkošti in na lovrencovo), osem dni pred vsakim sejmom je veljal tržni mir. Meščani so imeli pravico ribolova, zato pa so morali z njimi postreči nadškofu in njegovemu spremstvu, kadar je prišel v mesto. Za nakup in celo za uveljavitev dedovanja posesti je moral nemeščan pridobiti soglasje nadškofa.
V vojni med nemškim cesarjem Friderikom III. in Matijo Korvinom, ogrskim kraljem (1479 - 1489) so Ogri zasedli mesto in grad. Po sklenjenem miru je Friderik Brežice obdržal in postale so deželnoknježje mesto. Prejšnje pravice so obdržali, dobili pa so še dva sejma, cesar Ferdinand jim je dovolil lasten brod na Savi. Ob koncu 19. stoletja so imeli v Brežicah 9 letnih sejmov.
Velike težave so imeli Brežičani zaradi turških vpadov, čeprav je bilo mesto obzidano in obzidje večkrat popravljano. Leta 1459 so ga Turki na poti iz Bosne, ki je bila takrat v sestavu turškega cesarstva, na Kranjsko izropali in požgali. Ponovno so se pred mestom pojavili 1473, 1475, 1478. Leta 1480 jih je pri Brežicah premagala plemiška vojska pod vodstvom Jurija Schaumburga, a so se leta 1493 vrnili. Zadnjič so ropali okoli Brežic leta 1529, ko so se vračali iz neuspelega obleganja cesarske prestolnice Dunaja.
Tudi uporni kmetje Brežicam niso bili naklonjeni. Leta 1515 je 9000 kmetov napadlo in zažgalo grad, v njem so pobili vse plemiče, ki se je tja zatekli, tudi vrsto hrvaških. Leta 1573 je obnovljeni grad kljuboval kmetom pod vodstvom Ilije Gregoriča.
Kuga je morila v Brežicah petkrat (1358, 1529, 1625, 1646, 1652), najhuje je bilo v 17. stoletju. Leta 1781 je v hudih poplavah Sava menjala tok in odnesla vas Zasavje, ki se je nahajala na rečnem otoku zahodno od mesta.
Leta 1660 so zgradili frančiškanski samostan. V njem so imeli šolo od leta 1668 do leta 1774, do 1780 je bil pouk v hiši barona Moscona, od takrat naprej pa v župnišču do 1820. Šolsko poslopje so zgradili 1825. Samostan je bil v hudem potresu, ki je 29. januarja 1917 močno poškodoval mesto, delno porušen, samostansko cerkev svetega Antona Padovanskega so med drugo svetovno vojno porušili Nemci. V sedanji po vojni zgrajeni stavbi domuje od leta 1945 gimnazija.
Nemško govoreči prebivalci Brežic so si je v drugi polovici 19. stol. prizadevali za načrtno germanizacijo. Ustanovili so svojo mestno hranilnico. Pouk v šoli je bil v nemščini in slovenščini do 1896, ko so Nemci dosegli ustanovitev nemške in dvojezične šole. Leta 1912 je Schulverein zgradil nemško šolo, v stavbi je bila od 1921 do začetka druge svetovne vojne meščanska šola. Slovenci so 1890 ustanovili Čitalnico, ustanovili so posojilnico in leta 1904 odprli Narodni dom, kjer so imeli svoje prostore Čitalnica, knjižnica, politično društvo Sava in brežiški Sokol. Za širjenje narodne zavesti so si prizadevali mnogi meščani, a so Brežice do konca prve svetovne vojne ohranile pretežno nemško podobo. Nemci so leta 1909 nasproti Narodnemu domu odprli Nemški dom ('Deutsches Haus').
Brežice imajo bolnišnico od leta 1872, sedanje poslopje je bilo postavljeno 1889, začetek lekarništva pa sega v 17. stoletje.
Med drugo svetovno vojno so bile Brežice najjužnejše mesto celotnega Tretjega rajha. Leta 1941 so iz Brežic nasilno izselili ~500 Slovencev in v njihovih domovih nastanili Kočevarje. Ves čas vojne je bil v Brežicah sedež Gestapa za Posavje in Obsotelsko. O tem času priča več spomenikov in spominskih plošč, v parku ob Bizeljski cesti so leta 1972 odkrili spomenik kmečkim uporom, NOB in revoluciji, delo kiparja Stojana Batiča. Po drugi svetovni vojni se je velik del Nemcev izselil iz Brežic.
Posavski muzej Brežice je nameščen v gradu Brežice. Grad Brežice je v pisanih virih prvič omenjen leta 1249 , največ del na gradu pa je bilo opravljenih v 16. stoletju n. št. in je ostal dobro ohranjen. V gradu je predstavljena dediščina občin Brežice, Krškega in Sevnice od pradavnine do danes.
V gradu je razstavljenih nekaj lepih zbirk, arheološke in etnološke vsebine, kot so:
Arheološka zbirka, ki hrani ostanke poselitve Posavja od mlajše kamene dobe, bronaste dobe, železne dobe, čas Rimljanov do vrnitve dela Slovanov na območje današnje Slovenije.
Zbirka kmečkih uporov, ki se posveča kmečkim uporom v leta 1515 (upor zaradi ugrabitve kmečkih žena in otrok v okolici Brežic in njihove prodaje v sužnost v hrvaško primorje, kar sta storila viteza Marko in Štefan iz Klisa) ter o velikem puntu leta 1573,
Etnološka zbirka, ki predstavlja življenje kmečkega človeka in njegovo gospodarsko ter stanovanjsko kulturo ter poklice in obrti s kratko zgodovino lokalnega vinarstva in vinogradništva,
Zbirka novejše zgodovine, ki predstavlja preteklost v 19. stoletju,
Slikarska zbirka slovenskih baročnih mojstrov, sakralne in posvetne umetnosti,
Arhitekturna znamenitost je grajska Viteška dvorana, opremljena s čudovitimi freskami iz začetka 18. stoletja. Ponaša se z dobro akustiko, v njej se vsako leto vrstijo koncerti stare glasbe. Namenjena je vrhunskim kulturnim in protokolarnim prireditvam. Grad so večkrat uporabili pri snemanju domačih in tujih celovečernih filmov.
|
virtualne ekskurzija (2004)