Grad Brdo

Dvorec Brdo pri Kranju – med zgodovino, naravo in državno protokolarnostjo

Dvorec Brdo pri Kranju je ena najpomembnejših in najprepoznavnejših grajskih rezidenc v Sloveniji, umeščena v slikovito pokrajino Gorenjske. Posest se razprostira na obrobju naselja Predoslje, severozahodno od Kranja, na prehodu med ravninskim svetom Kranjskega polja in prvimi vzpetinami Kamniško-Savinjskih Alp. Njegova lega je izjemno strateška in hkrati estetsko privlačna: na vzhodu se odpira pogled proti Kamniškim Alpam, na zahodu pa se pokrajina nežno spušča proti reki Kokri. Obsežni park, ki obdaja dvorec, je prepreden z drevoredi, ribniki in travniki, kar ustvarja harmonično celoto med arhitekturo in naravo. Danes je celotna posest namenjena protokolarnim dogodkom Vlade Republike Slovenije, kar dvorcu daje posebno državniško težo.

Današnji dvorec je dal leta 1510 zgraditi gorenjski plemič Jurij Egkh. Prvotno je bil zasnovan v renesančnem slogu, kar je bilo v tistem času značilno za plemiške rezidence, ki so združevale obrambne elemente s poudarjeno estetsko funkcijo. V naslednjih stoletjih je dvorec doživljal številne prezidave in slogovne preobrazbe, ki so odražale okuse in ambicije njegovih lastnikov. Tako se v arhitekturi dvorca prepletajo renesančni, baročni in bidermajerski vplivi, kar mu daje večplastno zgodovinsko identiteto.

V 18. stoletju je dvorec prešel v last Michelangela Zoisa, očeta znamenitega razsvetljenskega mecenа Žige Zoisa. Čeprav Zois starejši ni izvedel večjih arhitekturnih posegov, je njegova lastniška doba pomembna zaradi povezave z Zoisovo družino, ki je igrala ključno vlogo v slovenskem kulturnem prostoru. V 19. stoletju je dvorec pogosto menjal lastnike, ti pa so ga preurejali po svojih zamislih, kar je postopoma zabrisalo prvotno renesančno zasnovo in ustvarilo arhitekturno podobo, ki je bila vedno bolj eklektična.

V začetku 20. stoletja je dvorec zaradi slabega vzdrževanja začel propadati. Prelomnica je nastopila po prvi svetovni vojni, ko ga je kupil knez Pavel Karađorđević. Iz podeželskega dvorca je ustvaril poletno kraljevsko rezidenco v bidermajerskem slogu, ki je odražala prefinjenost in udobje evropskih aristokratskih rezidenc. V letih 1935–1941 so na Brdu bivali številni eminentni gostje, med njimi tudi Edvard VIII., kralj Združenega kraljestva, kar priča o mednarodnem pomenu posesti v tistem času.

Po drugi svetovni vojni je bil dvorec odvzet dinastiji Karađorđević in prešel v državno last. Postal je poletna rezidenca jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, ki je na Brdu pogosto gostil tuje državnike. Prav na Brdu je Tito spomladi leta 1980 preživel svoje zadnje dni, preden so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Po njegovi smrti je posest prešla v last Socialistične republike Slovenije, po osamosvojitvi pa v upravljanje Vlade Republike Slovenije, ki jo uporablja za protokolarne dogodke najvišje ravni.

Notranjost dvorca je danes prava galerija slovenskega modernizma. Okrašena je s slikarijami, freskami in skulpturami priznanih umetnikov, kot so France Mihelič, Maksim Sedej, Boris in Zdenko Kalin ter Karel Putrih. Njihova dela ustvarjajo preplet umetnosti in državnosti, ki obiskovalcu razkrivata kulturno bogastvo Slovenije.

Dvorec Brdo pri Kranju tako ni le arhitekturni spomenik, temveč tudi prostor, kjer se prepletajo zgodovina, politika, umetnost in narava. Njegova geografska lega, zgodovinska vloga in sodobna funkcija ga uvrščajo med najpomembnejše slovenske kulturne in protokolarne točke. V njem se zrcali več kot petstoletna zgodba, ki še danes živi v njegovih sobanah, parku in protokolarnih dogodkih, ki jih gosti.