|
Slapovi reke Iguazu.
( 25°
41' S, južna geografska širina ::54 26' W,
zahodna geografska dolžina)
Narodni park na brazilski strani slapov reke Iguazu je bil ustanovljen 10. januarja 1939. Območje parka je veliko 185.000 hektarov subtropskega deževnega gozda. 17. novembra leta 1986 je bil park vpisan v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine. Slap reke Iguazu ima podkvasto obliko in je sestavljen iz 275 posameznih slapov na brazilski in argentinski strani reke. Od skupaj 19-ih večjih slapov so trije na brazilski strani reke. Prvotni slap je bil verjetno pred približno 20.000 leti na sotočju rek Parane in Iguazu. Erozija je slap - sistem slapov, sčasoma pomaknila 28 kilometrov proti toku reke Iguazu, do današnje lokacije na nadmorski viini 150 m. Območje slapov leži na robu velike bazaltne ploše, ki je nastala v mezozoiku, pred več kot 150 miljoni let. Lava se je tedaj razlila iz notranjosti zemlje skozi tektonske razpoke, ne da bi se izoblikovali vulkani in tako pokrila obmoje ve kot miljon kvadratnih kilometrov. V jeziku indijancev Guarani, ki so živeli na tem območju, pomeni 'Iguazu' 'Velika voda'. Reka ima svoje izvire v hribovitem območju Serra do Mar v Braziliji na nadmorski viini 1300 m in teče v dolini 1320 km proti zahodu skozi brazilsko zvezno državo Paran. Na tromeji držav Argenitne, Brazilije in Paragvaja, priteč e v reko Parano kot njen levi pritok. Skupna širina slapov je 2700 m, od tega 800 m na brazilski strani in 1900 na argentinski strani. Višina slapov, skupaj z brzicami je 72 m (višina variira med 40 do 90 m). Odvisno od deževnega obdobja je vodni pretok med 300 kubičnimi metri na sekundo in 6500 kubičnimi metri na sekundo. Povprečen vodni pretok je 1500 kubičnih metrov na sekundo. |
