Blejski grad, ki se dviga na 139‑metrski pečini nad Blejskim jezerom, je najstarejši grad v Sloveniji in ena najbolj prepoznavnih kulturnih ikon države. Njegova lega je strateška, saj omogoča razgled nad jezersko kotlino in okoliškimi gorami, hkrati pa je služila kot naravna obrambna točka. Pred gradnjo so na tem mestu verjetno obstajala zgodnja zatočišča ali manjše utrdbe, saj je bila skala naravno varno zavetje.

Grad je bil prvič omenjen leta 1011, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest škofu Adalberonu iz Brixna, pod imenom Castellum Veldes. Že leta 1004 je Henrik II. v Trentu podaril blejsko posest škofu Albuinu, kar pomeni, da je bila lokacija zapisana v zgodovino še pred gradnjo samega gradu.

Logo 2009

Sprva je bil grad romanski stolp z obzidjem, namenjen obrambi, kasneje pa so mu dodali dodatne stolpe, obzidje in dvižni most. V srednjem veku je bil upravno središče briksenske škofije, čeprav škofje tam niso prebivali. Potresi v letih 1511 in 1690 so grad močno poškodovali, a je bil obnovljen, v baroku pa so mu dodali kapelo in dekorativne elemente. Med letoma 1952 in 1961 je grad doživel temeljito prenovo pod vodstvom arhitekta Antona Bitenca.

Danes je Blejski grad preoblikovan v muzejsko in prireditveno prizorišče, ki združuje dediščino, izobraževanje in turizem. V njem deluje Muzej na Blejskem gradu, ki ga upravlja Narodni muzej Slovenije. Leta 2025 je bila odprta nova stalna razstava z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad, posvečena naravni in arheološki dediščini Blejskega kota.


Kronologija lastnikov Blejskega gradu

Viri in literatura

1. Blejski grad – 1000 let

Izdajatelj: Zavod za kulturo Bled, Narodni muzej Slovenije, Muzejsko društvo Bled (2011)

2. Varstvo spomenikov

Izdajatelj: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Prispevki Antona Bitenca in dr. Franceta Steleta o konservatorskih pristopih in obnovi v 50. letih 20. stoletja.

Bled Logo