Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Gosposvetskem polju, 8 km severno od Celovca na Koroškem v Republiki Avstriji. Je najstarejša cerkev, ki je bila zgrajena na slovenskem narodnostnem ozemlju.
Današnja cerkev Marijinega vnebovzetja je poznogotska cerkev, postavljena v času med 1430 in 1459. Cerkev je triladijska zgradba s tremi kori in skrajšano prečno gradnjo.
Cerkev stoji na območju, kjer je še v 19. stoletju potekala narodnostna meja Slovencev. Na območju Gospe Svete je živelo slovensko prebivalstvo, zaradi ekonomske in politične germanizacije se je po Prvi svetovni vojni narodnostna meja premaknila južno od Celovca. Slovensko bogoslužje pri Gospe Sveti je razen občasno za organizirana romanja prenehalo po Koroškem plebiscitu leta 1920.
Opis cerkve
Na obokih glavne ladje so v letih 1927 in 1928 odkrili cikel fresk. Neznani umetnik jih je naslikal v letu 1490. Freske kažejo v obročnih poljih Kristusov rodovnik po evangelistu Mateju. Iz cvetnih čaš rastejo Kristusovi predniki. Na slavoloku je upodobljen »Kristus Sodnik sveta« z Marijo in Janezom - pod tem pa »Poslednja sodba«. Na sredi cerkvene ladje je baročna prižnico s štirimi cerkvenimi očeti latinske tradicije.
Prečna ladja in glavni oltar
Obok prečne ladje krasijo nežne freske iz leta 1430. Predstavljajo cerkvene očete, svetnike, angele in simbole evangelistov. Baročni glavni oltar izvira iz leta 1714. Središče tega glavnega oltarja in cerkve same je podoba Milostne Matere Božje z otrokom Jezusom, ki je vzorčni primer tako imenovanih »lepih Madon«. Kipar je plastiko ustvaril leta 1425. Ob straneh so monumentalne baročno izrezljane figure apostolov Petra in Pavla, svetega Gregorja in svetega Ruperta. Na severni steni kora je freska iz leta 1435. Vrsta slik kaže pohod svetih treh kraljev, čaščenje Deteta, pomor betlehemskih otročičev in beg svete družine v Egipt. Na orgelskem koru so orgle, ki jih je leta 1735 ustvaril mojster Martin Jäger.
Kor južne stranske ladje
V njej se nahaja oltar svetega Jurija. Ubijalca zmaja obdajata figuri svete Ane in svetega Osvalda. Nad zakristijskem portalom je freska slikarja Herberta Boeckla naslikana 1928. Slika predstavlja prizor »Jezus rešuje Petra«.
V koru severne leve stranske ladje je Varpovski oltar, ki je nastal v eni od beljaških rezbarskih delavnic leta 1521. Oltar prikazuje prizore iz Marijinega življenja, mati Ano in druge svete žene med njimi sveto Uršulo s svojimi spremljevalci in 14 pomočniki v sili.
Kapela Barbare Sachs z Modestovim kipom
Nahaja se severni stranski ladji in je obdana s poznogotsko ograjo. Vsebuje oltar donatorke Barbare Sachs. Tam počivajo pod kamnito ploščo romanskega miznega oltarja, ki jo podpira šest stebrov, v rimskem otroškem sarkofagu, relikvije svetega Modesta. Zadaj je baročni križni oltar z izrazito skupino križanja, poleg pa stoji gotska statua svetega Modesta z modelom cerkve v roki. Rimski krstilni oltar z napisom Virunum kaže, od kod izvirajo številni kamni v cerkvi.
V preddverju južnega vhoda in na zunanjem zidu so vgrajeni rimski kamni: relief s prikazom dvojčkov Romula in Rema, relief s prikazom »vožnje v onostranstvo« (v ljudskem jeziku »rimska poštna kočija«) in relief s prikazom, kako odvlečejo Hektorja.
Gotski svetilnik
Stoji nasproti južnega vhoda v cerkev. Je dvonadstropna kostnica, romanska ali celo predromanska kapela, ki so jo okoli leta 1500 obzidali z dvonadstropnim |arkadnim hodnikom osmerokotnega tlorisa (ljudsko ime ajdovski tempelj). Kamnit poznogotski svetilnik igrivih oblik stoji na nekdanjem pokopališču.
|
virtual excursion